Ribniška dolina oziroma njeni ljudje kot ustvarjalci je tako ali drugače predstavljena in zapisana v številnih knjigah in publikacijah. Pripovednega ljudskega izročila o suhorobarjih pa na knjižnih policah doslej ni bilo zaslediti. Do izida prve celovite zbirke ljudskega pripovednega izročila ribniške doline z naslovom »Tam med Malo in Véliko goró: Slovstvena folklora Ribniške doline«.
Knjiga je plod večletnega arhivskega in terenskega raziskovanja bibliotekarja in domoznanca Domna Češarka. Nastala je v okviru EU-projekta knjižnice Miklova hiša Ribnica, z naslovom Življenje ustvarja zgodbe, ki ga je finančno podprl LAS PPD.
Raziskovanja mitološke preteklosti ribniške doline je bil za Domna izziv. »Že dolgo se je čutil primanjkljaj tovrstne zbirke, ki jo že imajo v Kočevju ali Dobrepolju, Ribničani, sicer vselej šegavi in zbadljivi, pa so se v preteklosti raje posvečali raziskovanju obrtne dejavnosti,« je spomnil.
Terenska raziskava je bila v glavnem izvedena na območju ribniške doline oziroma znotraj meja ribniškega gospostva, katerega naslednici sta današnji občini Ribnica in Sodražica. Pripovedno gradivo bogatijo tudi pričevanja ljudi, ki živijo v drugih krajih (državah), a še ohranjajo spomine na ribniško dolino, nekateri izpred druge svetovne vojne. Neprecenljivi del so čtivu primaknili tudi posamezniki mlajše generacije.
V knjigi boste med drugim našli pravljice in legende, izvedeli, v katera bajeslovna bitja smo verjeli, kje so zakopani zakladi, kje je strašilo, se nasmejali ob vicih o Ribničanih itn. Tudi o zmajih, ki sta ustvarjala prostorski kozmos. Pod Belimi stenami, v Veliki Gori, je namreč zmajeva jama, znotraj katere naj bi prebivala prava mitološka pošast. Izhod je imela na Dolenjevaškem polju. V bližnji Tenteri pa je živel drugi zmaj, ki naj bi razgrajal po polju. Ko sta se spopadla, so po razlagi ljudstva, nastale poplave, neurja.
Bodo znali Ribničani tržiti te zgodbe, ki jih sicer drugje na veliko prodajajo? »Ta knjiga je res dobra priložnost, da se začne ljudsko slovstvo uporabljati v turistični ponudbi, ki na Ribniškem ni prevetrena skoraj petdeset let,« je Domen dobronamerno kritičen.
Knjigo bogati tudi zbirka kratkih folklornih žanrov, kot so fraze, kletvice, pregovori, rečenice itn. Osrednji namen je bil zbrati kronološko najstarejše zgodbe, zato to delo še zdaleč ni zaključeno. Namen knjige je ohranjanje večnega spomina na duhovno kulturo ljudi, ki živijo v ribniški dolini.
Predstavitev knjige je sledila na Trubarjevi domačiji, na Rašici, nato so njene strani odstirali v Urškinem skednju v Zamostcu, nazadnje jo je moderatorka Metka Klun z avtorjem prebirala še v Loškemu Potoku.
(mgć)