fbpx
E-UTRIP
Izpostavljeno Aktualno

Ta priljubljena sprostitev je lahko tudi smrtno nevarna

Nabiranje gob je v Sloveniji priljubljena dejavnost, ki privablja tako ljubitelje narave kot tudi izkušene gobarje. Jesen je čas, ko slovenski gozdovi oživijo pod nogami iskalcev užitnih vrst gob, kot so jurčki, lisičke in marele. Kljub navdušenju pa se za nepoznavalce skriva resna nevarnost – zamenjava užitnih gob z njihovimi strupenimi dvojniki, kar lahko vodi do hudih zdravstvenih težav ali celo smrti.

Čeprav je v Sloveniji približno 200 vrst gob užitnih, je kar nekaj vrst smrtonosnih ali zelo strupenih. Nepoznavanje in prehitro zaupanje v lastno presojo lahko povzročita, da nabiralec v košari domov prinese gobe, ki vsebujejo toksine. Najbolj znana strupena vrsta v Sloveniji je zelena mušnica (Amanita phalloides), ki je odgovorna za večino smrtnih zastrupitev z gobami po svetu. Zaradi podobnosti z užitnimi gobami, kot so golobice ali šampinjoni, jo mnogi neizkušeni gobarji napačno prepoznajo.

Zelena mušnica.

Kaj se zgodi ob zastrupitvi?

Simptomi zastrupitve z gobami se lahko pojavijo kmalu po zaužitju ali šele po več urah. Najpogostejši simptomi vključujejo slabost, bruhanje, drisko, krče v trebuhu in hudo izčrpanost. V primeru strupenih gob, kot je zelena mušnica, so simptomi še resnejši. Zastrupitev z njo lahko povzroči odpoved jeter in ledvic, kar lahko vodi v smrt, če ni ustreznega zdravljenja.

Pri resnih zastrupitvah pogosto ni enostavne rešitve – potrebno je nujno bolnišnično zdravljenje.

Za razliko od lažjih prebavnih težav, ki jih lahko povzročijo manj nevarne gobe, strupi iz nekaterih vrst gob napadajo vitalne organe, kar pomeni, da je hitro posredovanje nujno za preprečitev dolgotrajnih zdravstvenih posledic ali smrti.

Katere vrste gob so posebej nevarne v Sloveniji?

V slovenskih gozdovih najdemo več nevarnih gob, ki jih nepoznavalci lahko zamenjajo z užitnimi:

  • Zelena mušnica (Amanita phalloides): Najbolj smrtonosna goba v Sloveniji, vsebuje amanitine, ki uničujejo jetrne celice.
  • Rdeča mušnica (Amanita muscaria): Znana po svoji rdeči barvi in belih pikah, vsebuje halucinogene toksine, ki povzročajo omotico, zmedenost in v hudih primerih smrt.
  • Panterjeva mušnica (Amanita pantherina): Zelo podobna rdeči mušnici, lahko povzroči hude nevrološke simptome in smrt.
  • Navadna strupenica (Cortinarius rubellus): Povzroča odpoved ledvic, simptomi pa se lahko pojavijo šele več dni po zaužitju.

Koliko primerov letno obravnavajo slovenske bolnišnice?

Slovenske bolnišnice vsako leto obravnavajo več deset primerov zastrupitev z gobami, vendar večina teh primerov na srečo ni smrtnih. Podatki kažejo, da je letno okoli 30 do 50 ljudi hospitaliziranih zaradi resnejših zastrupitev z gobami. Večino primerov povzročijo napačne prepoznave gob, saj jih marsikateri nabiralec ne loči od užitnih vrst. V nekaj primerih na leto se pojavljajo tudi smrtne žrtve, ki so večinoma povezane z zastrupitvijo z zeleno mušnico.

Jurček.

Previdnost je ključna

Nabiranje gob je lahko prijetna dejavnost, vendar zahteva znanje in previdnost. Pomembno je, da gob ne nabiramo, če nismo 100-odstotno prepričani o njihovi užitnosti. Priporočljivo je, da se gobarji posvetujejo z izkušenimi poznavalci gob ali jih prinesejo na pregled k mikologom. Tako lahko uživamo v darovih narave brez tveganja za svoje zdravje.

Za tiste, ki se želijo preizkusiti v gobarjenju, velja pravilo – če dvomiš, ne nabiraj!

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki