V Urban centru Ribnica je do 24. maja na ogled razstava SUHA+, ki predstavlja sodobno reinterpretacijo suhe robe. Vzorčna kolekcija, nastala v okviru projekta Suha roba – nova generacija, združuje izdelke iz lesa, keramike in tekstila ter tradicionalno ribniško suhorobarsko dediščino postavlja v dialog s sodobnim oblikovanjem in potrebami današnjih uporabnikov. Kolekcija je nastala pod enotnim kreativnim vodstvom oblikovalke Jožice Brodarič.
Davnega leta 1492 je Friderik III. Habsburški izdal uredbo o pravici do prostega trgovanja z lesnimi izdelki. Znameniti cesarjev »krošnjarski patent« velja za uradni datum rojstva suhorobarstva, čeprav tradicija te najstarejše domače obrti na Slovenskem v resnici sega še več stoletij dlje v preteklost. V spomin na ta dogodek je bil 23. oktober razglašen za občinski praznik Občine Ribnica.
Leseni izdelki iz Ribniške in Sodraške doline so kmalu po cesarjevem dovoljenju postali znani daleč naokrog. Cenili so jih od Dunaja, Češke, Galicije in Madžarske do Dalmacije, Srbije, Vojvodine in Romunije. Poseben pečat so tej obrti dali krošnjarji, ki so po nekdanjih avstrijskih deželah potovali otovorjeni z izdelki, naloženimi v visoke krošnje. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo aktivnih še okoli 600 krošnjarjev, ki so suho robo prodajali po vsej Evropi.
Danes krošnjarjev ni več, kulturna dediščina suhe robe pa vztraja. A ne brez izzivov.
Spremenili so se način življenja, potrebe in okus potrošnikov, drugačne so tržne poti, pritiskajo globalizacija, cenovna konkurenca in pomanjkanje kadra. Kljub temu je v regiji še vedno približno 200 rokodelcev, obrtnikov in podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z lesarstvom.
Suhorobarstvo je kot ena najstarejših in najbolj prepoznavnih obrti pri nas vpisano v register slovenske nesnovne kulturne dediščine. Prav vprašanje, ali ima suha roba prihodnost in kakšna bi ta lahko bila, je bilo izhodišče projekta Suha roba – nova generacija, ki so ga v lanskem in letošnjem letu izvedli v sklopu razpisa Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Projekt sofinancira Evropska unija.
Pobudnik in nosilec projekta je zadruga Festival lesa, ustanovljena z namenom promocije lesa, povezovanja gozdno-lesne verige na regijski ravni ter obdelave lesa s poudarkom na dodani vrednosti skozi sodobno oblikovanje. Kot poudarjajo v Festivalu lesa, so po več kot desetletju delovanja ugotovili, da je treba program suhe robe posodobiti z novimi koncepti, ki gradijo na tradiciji, obenem pa izdelkom z inovativno oblikovalsko intervencijo dodajajo novo vrednost. Le tako bo mogoče to dediščino ohranjati tudi za prihodnje rodove.
Partnerji projekta so še Kočevski les, Občina Sodražica, Rokodelski center Ribnica in Center za mladinsko kulturo Kočevje. Družba Kočevski les, ustanovljena pred dobrimi desetimi leti na pobudo Občine Kočevje, spodbuja sodelovanje v gozdarski in lesnopredelovalni verigi.
Njihov cilj je, da bi bil les kot strateška kočevska surovina v čim večji meri predelan na Kočevskem, bodisi v polizdelke bodisi v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Javni zavod Rokodelski center Ribnica poleg muzejske in galerijske dejavnosti posebno pozornost namenja ribniški rokodelski tradiciji, zlasti suhi robi in lončarstvu. Občina Sodražica je od leta 2004 nosilka geografske označbe Ribniška suha roba, saj prav sodraško območje velja za zibelko suhorobarske obrti. Center za mladinsko kulturo Kočevje, ki deluje od leta 2013, pa je osrednje kreativno vozlišče za promocijo urbane kulture na Kočevskem.
Izvajalci projekta so si zadali cilj, da skozi sodobno reinterpretacijo nadgradijo častitljivo dediščino tradicionalne suhe robe.
Rezultat je vzorčna kolekcija izdelkov, ki suho robo približuje pričakovanjem sodobnih uporabnikov. Pri tem jih je vodilo spoznanje, da suhorobarstvo ni statična, v času zamrznjena kategorija, temveč živa dediščina, ki se nenehno razvija. Kot kulturna dediščina mora ohranjati avtentičnost, hkrati pa se prilagajati zahtevam sodobnega časa.
Ključna novost projekta je celosten in strokoven koncept posodobitve oziroma reinterpretacije suhe robe, ki jo spremlja tudi nadgradnja z drugimi dopolnilnimi izdelki iz lesa, tekstila in keramike.
Vzorčna kolekcija SUHA+
Vzorčno kolekcijo so poimenovali SUHA+. Nastajala je pod enotnim kreativnim vodstvom, pri čemer je s strokovnimi izkušnjami sodelovala oblikovalka Jožica Brodarič. Nastala je zaključena kolekcija izdelkov za vsakdanjo uporabo, od kuhinjskega do namiznega programa. Razdeljena je v štiri osnovne slogovne in barvne skupine, posamezne izdelke pa je mogoče poljubno kombinirati med seboj.
Kolekcija vključuje lesnogalanterijske in keramične izdelke, dopolnjujejo pa jih tekstilni dodatki s potiski iz zakladnice vzorcev raličenja. Raličenje je tehnika okraševanja tekstila, najbolj značilna za Belo krajino, in velja za eno najnežnejših ter najbolj prefinjenih slovenskih vezenin. Razširjeno je bilo tudi v krajih ob Kolpi na Kočevskem, zlasti v Poljanski dolini in na območju Kostela.
Prevladujoča suha roba te regije je po obliki in obdelavi lesa primerljiva z izdelki iz srednje in vzhodne Evrope, kjer ima ta obrt prav tako dolgo tradicijo. Tovrstni izdelki iz lesa so večinoma izdelani brez poslikav ali posebnih okrasitev, saj je v ospredju predvsem funkcija. Koncept kolekcije SUHA+ zato še vedno temelji na izvirni zapuščini suhorobarstva, vendar jo nadgrajuje z avtorskimi oblikovalskimi posegi in naprednimi tehnološkimi obdelavami ornamentiranja. Čeprav je kolekcija oblikovana po sodobnih smernicah, ohranja elemente prepoznavnega podeželskega sloga.
Vzorčne izdelke iz lesa je pomagalo razvijati družinsko mizarstvo mojstra Bojana Zajca, ki ima na tem področju dolgoletno tradicijo in bogate, tudi mednarodne izkušnje. Z njegovo strokovno podporo so lahko v tradicionalno suho robo vnesli sodobne tehnološke postopke izdelave in dodelave.
Pri izdelavi so uporabili skoraj izključno bukev, kar ni naključje. Bukev je najbolj razširjen tip lesa v kočevskih gozdovih in je zaradi svojih značilnosti med najprimernejšimi za suhorobarske izdelke. Ročno izdelane prototipe keramičnih izdelkov je prispeval lončar Janez Pogorelec iz Dolenje vasi pri Ribnici, ljubiteljski rokodelec, ki je na Ministrstvu za kulturo evidentiran kot nosilec žive dediščine za lončarstvo. Ob tem velja spomniti, da je bila tradicija lončarstva na Ribniškem nekoč izjemno močna.
Vzorčna kolekcija SUHA+ obsega skrbno načrtovan nabor uporabnih izdelkov za dom. Prevladujejo izdelki iz lesa, dopolnjujejo pa jih izbrani lončarski in tekstilni izdelki. V kuhinjskem programu so kuhalnice, deske in drugi pripomočki, ob njih pa predpasniki, kuhinjske krpe in prijemalke. V jedilniškem oziroma namiznem delu kolekcije so poleg lesenih skled, podstavkov, pladnjev in krožnikov tudi lončarski izdelki in serviete.
Kolekcija je konceptualno in oblikovno enovita, izdelki pa so med seboj komplementarni. To omogoča morebitni nadaljnji razvoj koncepta ter širjenje in prilagajanje nabora izdelkov tudi v prihodnje.
Razstava suhe robe nove generacije SUHA+ je odprta v Urban centru Ribnica do 24. maja, vsak dan med 7.00 in 22.00.