Pred kratkim smo po naključju v Kočevju srečali turista iz ZDA. Ko smo že mislili, da gre le za enega izmed mnogih obiskovalcev Kočevja v špici turistične sezone, nam je razkril, zakaj je pravzaprav v Kočevju. Dvajsetletni Alex Williams je študent geografije na znameniti Univerzi v Oxfordu, in v sklopu pisanja diplomske naloge raziskuje življenje Kočevarjev, katerim so pripadali tudi njegovi sorodniki.
Alex je v Kočevje prišel iz Hrvaške, kjer je dopustoval. Nekaj dni je preživel v Kočevju, zeleno mesto ga je navdušilo. Na naš konec ga vežejo korenine po mamini strani. Alexova mama, Andrea Yonke (v originalu Jonke), se je rodila v New Yorku, prav tako je tam leta 1943 rojen že njen oče, Louis Yonke. Louisovi starši so v ZDA pribežali iz kočevske regije tik pred začetkom druge svetovne vojne.
Medtem ko se je Alexova babica, Herta Mihelčič, leta 1946 rodila v begunskem taborišču v Gradcu in že kot majhna deklica nato odplula v New York.
Po koncu druge svetovne vojne se je v Ridgewood, v Queensu, preselilo veliko Kočevarjev in njihovi potomci tam še vedno množično ohranjajo kulturo.
Stara starša sta vnuku predajala zgodbe svojih staršev o domačem kraju in o Kočevarjih. Po koncu druge svetovne vojne se je v Ridgewood, v Queensu, preselilo veliko Kočevarjev in njihovi potomci tam še vedno množično ohranjajo kulturo. »Številni Kočevarji še danes živijo v Queensu oziroma širšem območju New Yorka,« nam pojasni študent, ki trenutno biva v Londonu.
Čez lužo se kultura Kočevarjev močno ohranja še dandanes, kar je posledica ohranjanja kočevarskih društev, klubov in podjetij. Skupnost je tam dokaj dobro povezana, in kljub temu, da so koreninam močno pripadni, nimajo želje po trajni vrnitvi, saj so se v tujini lepo asimilirali. Število Kočevarjev z novimi generacijami v ZDA pričakovano upada, razkrije Alex Williams, ki o “Gottscheersih” v ZDA piše diplomsko nalogo.
Raziskujem, kako se kultura Kočevarjev ohranja v odsotnosti domovine.
V diplomski nalogi se ne osredotoča na zgodovino Kočevarjev. »Namesto tega raziskujem, kako se kultura Kočevarjev ohranja v odsotnosti domovine. Raziskujem relativno neraziskan pojav, identiteto diaspore brez teritorialnega doma. Jasno je, da ta kultura pri nas obstaja, saj je vse dobro dokumentirano v literaturi.«
Alexov empirični del diplomske naloge obsega intervjuje s Kočevarji v ZDA, ki jim zastavlja naslednja vprašanja:
- Kaj vam pride na misel, ko omenim deželo ‘Kočevsko’?
- Ali imate kakšne spomine, povezane s fizičnim ozemljem Kočevske, ki bi jih želeli deliti?
- Ali so kulturne znamenitosti, kot je kočevarski dom v Ridgewoodu, za vas pomembne? Zakaj?
- Na kakšne načine se kočevarstvo pojavlja v vašem vsakdanjem življenju?
- Ali obstajajo vidiki kočevarske kulture, ki bi jih radi predali naprej?
- Kako vidite prihodnost Kočevarjev čez 50 let?
Dostop do literature za teoretični del naloge je relativno dosegljiv, pojasni študent. »Univerza v Oxfordu omogoča dostop do večine ključnih akademskih virov. Vendar pa je bilo težje pridobiti nekatere bolj specializirane vsebine o Kočevarjih,« doda.
Na srečo Alexovi stari starši hranijo veliko literature, ki mu omogoča še bolj temeljito raziskovanje zgodovine prednikov. Seveda bomo po koncu raziskave tudi mi predstavili njegove ugotovitve.