Včeraj so številni prejemniki denarne socialne pomoči po Sloveniji ostali brez dela ali celo celotnega zneska, saj jim je sredstva na bančnih računih zasegla Finančna uprava Republike Slovenije. Razlog za to so sklepi o izvršbi, izdani na podlagi novega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, ki prvič omogoča tudi izvršbe na denarno socialno pomoč.
Na problem so javno opozorili predvsem predstavniki romske skupnosti. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je pojasnil, da več deset Romov včeraj na bankah ni moglo razpolagati s svojimi sredstvi, ker jim je Furs zasegel pomoč. Med njimi je tudi nekdanji romski svetnik iz Novega mesta Zoran Grm, kateremu so zasegli celotno denarno socialno pomoč, enako pa tudi njegovi partnerki. Horvat Muc opozarja, da takšni ukrepi za romsko skupnost predstavljajo resno socialno tveganje in lahko vodijo v še globljo revščino.
Na Fursu pojasnjujejo, da so v zadnjih dneh izdali 1275 sklepov o izvršbi zoper dolžnike, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neporavnane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Sklepi so bili izdani po vsej Sloveniji in niso bili usmerjeni izključno proti pripadnikom romske skupnosti. Sklep o izvršbi prejmeta tako dolžnik kot banka, pri kateri ima odprt račun, banka pa je nato dolžna odtegniti sredstva z računa. Furs ne razpolaga s podatki, koliko od teh izvršb se je nanašalo prav na denarno socialno pomoč.
Šutarjev zakon sicer določa, da mora Furs o takšnih izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo. Ta bi moral na podlagi socialnega položaja dolžnika presoditi, ali je izvršba sploh primerna oziroma ali bi bilo bolj smiselno, da se denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. To pomeni, da upravičenec namesto denarja prejema konkretne dobrine ali plačilo položnic in osnovnih stroškov, s čimer bi se preprečilo, da ostane popolnoma brez sredstev za preživetje.
Na Centru za socialno delo Novo mesto so potrdili, da jih Furs o teh izvršbah ni uradno obveščal. Vodja centra Alen Pust je pojasnil, da so za primere izvedeli zgolj prek uporabnikov, ne pa prek uradnih kanalov. Po njegovih besedah zakon jasno predvideva sodelovanje med Fursom in centri za socialno delo, vendar v praksi tega obveščanja ni bilo.
Na vprašanja o tem, zakaj center za socialno delo ni bil obveščen oziroma zakaj ni bilo pridobljeno njegovo mnenje, na Fursu za zdaj niso znali odgovoriti. Javnosti so obljubili pojasnilo v prihodnjih dneh.
Na dogajanje se je odzvala tudi Amnesty International Slovenije. V sporočilu za javnost so opozorili, da takšni ukrepi med prizadetimi krepijo občutek samovoljnega delovanja oblasti ter kolektivnega kaznovanja celotnih skupnosti zaradi dejanj posameznikov. Po njihovem mnenju to ne prispeva k večji varnosti, temveč še dodatno poglablja socialno izključenost in obup najbolj ranljivih.
Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob tem poudarila, da oblastno poseganje v človekove pravice brez ustreznega obveščanja ljudi in brez jasnih možnosti pritožbe predstavlja eno najresnejših kršitev temeljnih pravic. Takšne prakse po njenem mnenju Slovenijo nevarno oddaljujejo od načel socialne države in pravne varnosti.