Na območju jugovzhodne Slovenije, predvsem na podeželju in v bližini gozdnatih površin, so prebivalci v zadnjih tednih znova opazili povečano prisotnost t. i. hrastovih čipkaric. Gre za drobne žuželke iz rodu Corythucha arcuata, ki izvirajo iz Severne Amerike, a so se v zadnjem desetletju uspešno razširile tudi po Evropi – in v zadnjih letih tudi po Sloveniji.
Hrastove čipkarice se zadržujejo predvsem na listih hrastov, kjer sesajo rastlinske sokove in puščajo za sabo značilne bele lise, listi pa zaradi tega pogosto prezgodaj porumenijo in odpadejo. Njihovo telo prekriva mrežasta, pepelnato siva struktura, ki spominja na čipko – prav zaradi te značilne zunanjosti so dobile ime. Na prvi pogled so skoraj neopazne, saj se njihova barva zlije z listjem, a njihova prisotnost je še kako opazna.
Čeprav čipkarice niso neposredno nevarne za človeka, lahko ob večji koncentraciji povzročajo nelagodje. Nekateri posamezniki poročajo o blagih ugrizih oziroma pikih, ki pustijo srbeče in razdražene sledi na koži, podobno kot pri drugih drobnih žuželkah. Zaradi svoje številčnosti in pogostega pristajanja na kožo znajo biti zelo nadležne – zlasti v času večernega sprehoda ali ob delu na vrtu.
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da čipkarice ne prenašajo bolezni in da ugrizi nimajo dolgoročnih posledic, a opozarjajo, da gre za invazivno vrsto, katere širjenje lahko negativno vpliva na gozdne ekosisteme. Zaradi prehranjevanja z listnim tkivom hrastov lahko v primeru množičnega pojava oslabijo drevesa in vplivajo na njihovo zdravje.
