V tem tednu se bo v DZ znova zagovarjal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Interpelacijo so vložili poslanci iz vrst NSi in SDS. Notranjemu ministru med drugim očitajo neuspešno spopadanje s kadrovskim primanjkljajem v policiji ter poslabšanje občutka varnosti v državi.
Policija je v letnem poročilu za leto 2024 zaznala občuten porast kaznivih dejanj v Sloveniji. V primerjavi z letom 2021, ko je bilo zabeleženih 44.294 kaznivih dejanj, je bilo lani teh kar 59.234, kar predstavlja skoraj 34-odstotno rast v treh letih. Gre za najvišje število kaznivih dejanj po letu 2016.
*Zaradi izrednih varnostnih dogodkov lahko statistični podatki v posameznem letu tudi močno odstopajo. Podatki za leto 2016 močno odstopajo zaradi migrantske krize in policijske stavke, podatki za leti 2020 in 2021 pa zaradi epidemije covida-19.
Hrvaška je 1. januarja 2023 postala polnopravna članica schengenskega območja, zato ima Slovenija na zunanji schengenski meji le še pet mejnih prehodov: tri na zračni in dva na morski meji. Zaradi tveganj s področja terorizma je policija 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranjih kopenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko in ga nato podaljševala. Podatki za leti 2023 in 2024 zato niso primerljivi s podatki preteklih let.
Statistika razkriva zaskrbljujoče trende
Največji skok v zadnjem desetletju se odraža v količini prijavljenih kaznivih dejanj, medtem ko se delež preiskanih kaznivih dejanj giblje stabilno – v letu 2024 je policija preiskala 51,4 % primerov. Opazen pa je padec v deležu kaznivih dejanj, ki jih policija sama odkrije: ta je po vrhuncu leta 2022 (22,7 %) padel na 18,7 %. To pomeni, da policija vse manj pogosto odkriva kriminal sama, vse več pa ga zazna preko prijav.
Največ kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo
Iz letnega poročila izhaja, da se največji delež vseh kaznivih dejanj nanaša na področje premoženjske kriminalitete, kjer je bilo lani obravnavanih skoraj 29.000 primerov, kar je več kot polovica vseh kaznivih dejanj. Največji porast se je zgodil v kategorijah velikih tatvin, vlomov in tatvin motornih vozil.
Skokovit porast so zabeležili tudi na področju gospodarske kriminalitete. Policija je leta 2024 obravnavala 1.665 tovrstnih primerov, kar je 23 % več kot leto prej. Med njimi je 57 % finančnih zlorab, največ na področju javnih sredstev, goljufij in pranja denarja. Povzročena škoda zaradi gospodarskega kriminala je bila ocenjena na več kot 71 milijonov evrov.
Tudi kazniva dejanja z elementi nasilja (npr. nasilje v družini) so v porastu, pa čeprav nekoliko počasnejše. Posebej skrb vzbujajoča je rast spletnega nasilja in zlorab, zlasti nad mladoletniki.
Nedovoljene migracije in pomanjkanje kadra
Poročilo opozarja tudi na dodatne obremenitve policije zaradi migracij. Lani je policija obravnavala več kot 58.000 nedovoljenih prehodov meje, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Zaznano je bilo tudi več organiziranih prevozov tujcev, povezanih s trgovino z ljudmi.
K težavam pri obvladovanju kriminalitete dodatno prispeva dolgotrajen kadrovski primanjkljaj. Ob koncu leta 2024 je bilo v policiji zasedenih le 93 % sistemiziranih delovnih mest, kar pomeni več kot 600 manj zaposlenih od predvidenega števila.
Varnostni občutek prebivalcev se slabša
Poročilo posebej izpostavlja, da se občutek varnosti prebivalcev v zadnjih dveh letih slabša. To pripisujejo večji pojavnosti kriminala, večji medijski izpostavljenosti posameznih primerov ter prepočasnemu ukrepanju institucij. Pomanjkanje prisotnosti policije na terenu in podaljšani odzivni časi negativno vplivajo na zaupanje v varnostni sistem.
Politični odziv: interpelacija zoper notranjega ministra
Zaradi vse pogostejših kritik na račun varnostnih razmer bo notranji minister Boštjan Poklukar že drugič letos odgovarjal v državnem zboru. Predlagatelji mu med drugim očitajo neučinkovit odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev, politizacijo policije in slabo kadrovsko strategijo. Minister vse očitke zavrača in trdi, da policija uspešno obvladuje razmere.
