Mozelj je obcestna, razpotegnjena vasica med Kočevjem in Črnomljem, ki leži ob cesti, speljani proti Poljanski dolini nad vijugasto Kolpo. Spada v širše območje Kočevskega, ki je bilo v preteklosti večinoma naseljeno z nemškimi prebivalci, ti pa so po drugi svetovni vojni, v času narodnostnih sprememb, zapustili to območje. Danes vas zaznamujeta predvsem tišina in neokrnjena narava, kmetijska dejavnost pa, podobno kot v večini slovenskih podeželskih krajev, postopoma zamira.
Mozelj je tudi kraj, kjer so se včasih v poletnih mesecih zbirale množice na večdnevnem srečanju, kakršnega v širši okolici ni bilo. Neutrudni Ive A. Stanič – glasbenik, pisatelj, kulturnik v najširšem pomenu besede – je s prireditvijo Oslovske noči Mozlju dodal pridevnik humorne in zbadljive vasi.
V vasi stoji tudi podružnična šola, ki jo danes obiskujejo “fantje in dekleta sivih las”. Gre za repliko nekdanje podružnične šole, ki je svoja vrata zaprla pred skoraj 50 leti.
Naša Žana
Predsednik KS Gojko Bunjevac, široko razgledan mož belokranjskih korenin, v viziji razvoja Mozlja vidi izobraževalno središče, kjer bi se prihodnje generacije učile osnov lepega vedenja ob vstopu v svet učenosti – po vzoru šole na Radovici pri Metliki.
Mozelj je vas uspešnih in prepoznavnih posameznikov, ki so dovzetni za različna področja, bodisi tisti, ki živijo pod obronki Kočevskega roga, bodisi tisti, ki so se izselili v svet.
»Obraz, ki nam je v ponos, je Žana. Mi ji rečemo ‘naša Španka’. Od nekdaj je izžarevala prijaznost in toplino. Njena govorica je mehka, pogled topel, dojemanje sveta široko. Ni nas presenetilo, da je odšla v tujino,« jo opiše znanka Jasna in doda, da je Žana svojo pot prepoznavnosti začela pred približno dvajsetimi leti kot novinarka lokalnega radia.
Z mikrofonom v roki je znala odpreti vsako dušo – bodisi pri prenašanju slabih bodisi dobrih novic. Tudi pred avtoritetami, pomembnimi možmi iz politike in gospodarstva, je ostala pokončna, njen širok, brezkončno srčen nasmeh pa je vedno ostal njen zaščitni znak.
»Novinarstvo je bilo eno izmed najlepših obdobij v mojem poklicnem življenju, s katerim sem dodala svoj prispevek javnosti,« pripoveduje Žana.
Vizažistka, ki dela v turizmu
»Za mano so nepozabni dnevi in trenutki prijateljstva ter poznanstva z mnogimi ljudmi, s katerimi sem še danes povezana. A interesi v življenju se spreminjajo. Kot ustvarjalna in umetniška oseba sem dolgo iskala svoj kreativni kanal – in ga našla. To je zdaj ličenje. Sem profesionalna vizažistka in hkrati delam v turizmu,« pripoveduje z zadovoljstvom, ki razkriva njeno strast do novega poklica.
Za kraj družinskega domovanja si je izbrala Španijo, natančneje Katalonijo z glavnim mestom Barcelono, znano po svoji bogati zgodovini, kulturi, arhitekturi in živahnem vzdušju.
»Na mojo odločitev je vplivalo več dejavnikov, največji med njimi pa rojstvo sina leta 2014. Ker je moj mož Katalonec (čeprav je skoraj 11 let živel v Sloveniji), sva se leta 2015 odločila, da – ljubezen je močnejša od vsega – poskusiva srečo v Barceloni in tako sinu omogočiva prednosti obeh držav, Slovenije in Španije. Kdor odide v tujino, dobro ve, s kakšnimi ovirami se sooča. Včasih se moraš upogniti pred izzivi. Pri meni je šlo za urejanje bivanjskih formalnosti, kulturno, socialno in jezikovno prilagoditev, iskanje službe ter prebroditev čustvene oddaljenosti od Slovenije, ki nikoli povsem ne izgine.«
Iz Zagreba v Barcelono
So bile težave pri prilagajanju?
»Ko se odločiš za selitev v tujino, se zavedaš, da bo drugače, kar sem vedela že iz svoje čudovite petletne izkušnje v Zagrebu. Če primerjam Barcelono, je bilo to mesto streljaj od rojstne vasi, pogosto sem potovala čez Kolpo pri Vinici. Bila sem praktično doma.
Po desetih letih v Barceloni s ponosom povem, da sem uresničila osebne in družinske sanje ter načrte, v katere sem vložila veliko truda. Kot tujec (expat) si moraš priložnosti odpreti sam, kar lepo pojasni slovenski pregovor: ‘Brez muje se še čevelj ne obuje.’
Tistim, ki razmišljajo o življenju v tujini, svetujem: uresničite ali vsaj poskusite uresničiti svoje sanje, ob zavedanju, da ni vse zlato, kar se sveti. Na poti boste naleteli na izzive in ovire, a prav ti trenutki vas bodo oblikovali in okrepili. Vsak korak, tudi če ni popoln, vas približa cilju. Verjemite vase in nikoli ne prenehajte sanjati.«
Vedno med prijatelji
Iz domovine je Žana v Barcelono prinesla energijo in željo po osebni rasti – tudi v turizmu.
»Španija je država, kamor prihajajo milijoni tujih turistov z različnimi interesi. Uradne slovenske skupnosti tukaj ni, obstaja pa neuradna mešana balkanska skupnost. Kljub temu sem srečna, da imam v Barceloni nekaj slovenskih prijateljev.«
Pravi, da je ključnega pomena sodelovanje s kakovostnimi in zanesljivimi lokalnimi dobavitelji. »Gostje imajo različne zahteve, razlika pa je v tem, da je španski turistični trg toliko večji, da moraš ugoditi širši raznolikosti gostov.«
O njeni drugi ljubezni – vizažistiki – pa govorijo drugi. V katalonskih revijah pišejo, da se njen profesionalni pristop osredotoča na harmoničnost videza, ki se sklada ne le z obleko, ampak tudi z osebnostjo posameznika.
Veliko prilagajanja
V Barceloni govori slovensko in tudi sina poučuje v slovenskem jeziku. Vsako leto se vsaj dvakrat vrne v domači kraj, kjer z družino in prijatelji deli spomine na otroštvo, mladost in šolska leta.
»Življenje v tujini pomeni veliko prilagajanja, a hkrati tudi velik občutek zadovoljstva ob doseženih ciljih. Nikoli ne pozabite na svojo domovino – Slovenijo,« sklene Žana.
(mgć)