- Nobena sončne krema na zaustavi 100 % vseh sončnih žarkov!
- ZF 15 zadrži okoli 93% vseh UVB žarkov, ZF 30 97% in ZF 50 98%.
- Sončne kreme z višjim ZF ne ostanejo dlje na koži kot kreme v nižjim ZF.
- Kreme v višjim ZF niso dlje časa učinkovite na koži v primerjavi s tistimi z nižjim ZF!
- Vodoodporno zaščitno sredstvo ne obstaja. Vsi pripravki se s časom sperejo.
Sonce. Zdravo, a hkrati nezdravo. Tako zelo se ga razveselimo, a nam lahko – če nismo dovolj previdni – tudi precej zagreni življenje.
Sončna svetloba je pomemben vir nastajanja vitamina D, ki je s tem, ko kalcij iz hrane uporabi pri krepitvi mišic in kosti, nujno potreben za pravilno delovanje našega telesa. Sonce tudi dokazano pospešuje dihanje, krvni obtok, delovanje presnove in žlez. Pa vendar, preveč sončnih žarkov nam lahko tudi pomembno ogrozi zdravje, saj poškoduje kožne celice in pospešuje staranje kože. Kratkoročne negativne vplive sončnih žarkov na kožo občutimo kot izredno neprijetno in žgočo pekočo bolečino, dolgoročno pa to lahko pripelje do resnih bolezni, med katerimi je tudi zelo znan kožni rak. Pomembno je torej, da se ob izpostavljanju soncu tudi ustrezno zaščitimo.
Zaščitno sredstvo
Sredstvo za zaščito pred soncem je pripravek, ki vsebuje več različnih sestavin katerih glavna naloga je zaščita kože pred ultravijoličnimi (UV) žarki. Lahko gre za losjon, kremo, sprej, gel ali kak drug pripravek, ki vsebuje kemične snovi, ki absorbirajo ultravijolično sevanje ali snovi, ki sevanje odbijajo.
Včasih so sredstva za zaščito pred soncem vsebovala različne snovi, imenovane UV-filtri, ki so preprečevali predvsem delovanje sevanj v območju UVB-žarkov, ki so približno tisočkrat močnejši povzročitelji rdečine in poškodbe povrhnjice kot UVA-žarki. Danes zaščitni pripravki vsebujejo poleg UVB-filtrov tudi snovi, ki znižujejo prehajanje UVA-žarkov v kožo.
UVA-žarki so daljših valovnih dolžin in so energetsko revnejši od UVB, vendar prodirajo globlje v kožo. Če le okrog 10% UVB-sevanja doseže bazalno plast vrhnjice nezaščitene kože, pa UVA-sevanje prehaja tudi precej globje v usnjico in je glavni krivec pospešenega staranja, dolgotrajnejših poškodb kože in kožnega raka.
Zaščitni faktor (ZF)
Za vrednotenje učinkovitosti sredstev za zaščito pred soncem se uporablja sončni zaščitni faktor (ZF), ki pove, koliko UV sevanja je potrebnega, da se nezaščitena koža poškoduje. Glede na to poznamo izdelke z različno stopnjo zaščite: nizka zaščita (ZF 6–10), srednja zaščita (ZF 15–25), visoka zaščita (ZF 30–50) in zelo visoka zaščita (ZF 50+).
Veliko ljudi denimo verjame, da če brez zaščite za sonce dobijo opekline v 1 uri, potem ZF 15 omogoča, da na soncu ostanejo 15x dlje brez opeklin. To ni res, ker ZF ni neposredno povezan s časom izpostavljensoti kože soncu, ampak s količino sevanja sončnih žarkov. Na količino sevanja ne vpliva samo čas, ampak tudi drugi faktorji: moč sončnega sevanja (ena ura ob 9. uri je enako kot 15 minut ob 13. uri!), tip kože, količina zaščitne kreme (pbl. 30 gramov na osebo!), pogostost nanosa (pbl 20 minut pred izpostavljenostjo, namažemo se vsake dve uri, po kopanju, brisanju, izdatnemu potenju)
Mastna krema, vlažilna krema, gel… katero vrsto zaščite izbrati?
Pri izbiri primerne vrste zaščite je treba upoštevati predvsem dva faktorja, in sicer aktivnost in tip oziroma vrsto kože. Mastne kreme, ki puščajo belo sled denimo niso primerne za športne aktivnosti na kopnem, ker lahko denimo stečejo v oči, zato se za športnike priporočajo geli. Ti so še najbolj »vodoodporni« in se tako kar najbolj obdržijo na koži. So pa mastne kreme primerne denimo za smučarje, saj so malce »težje« in tako kožo ščitijo tudi pred mrazom. Če imate mastno in aknasto kožo izberite raje bolj vlažilne kreme. Danes obstajajo tudi razni pudri z zaščitnim faktorjem, pa zaščitne kreme, ki so posebej narejene za atopike, za suho kožo, za tiste z alergijo na sonce in še mnogo drugih.
Sončne kreme in dojenčki: da ali ne?
Za dojenčke, sploh tiste, mlajše od 6-ih mesecev se uporaba zaščitnih krem ne priporoča, saj je njihova koža še preobčutljiva za vse kemične sestavine v kremi in tudi nasploh za sončne žarke. Dojenčke je tako najbolje zaščititi z oblačili z UV zaščito in z zadrževanjem v senci. Seveda se popolnemu stiku dojenčka s sončnimi žarki težko izognemo, zato takrat uporabimo čim bolj tanka in lahka oblačila, ki pa naj bodo dolga, da popolnoma zaščitijo kožo. Ne pozabite tudi na klobuček oziroma pokrivalo z UV zaščito. Pa vendar, izognite se vsaj tistemu obdobju med 10. in 17. uro, ko je sonce v juliju res najbolj močno in nevarno vsem, ne samo dojenčkom.
Sedite poleg okna?
Skoraj vsa okna ščitijo pred UVB sončnimi žarki, kar je v bistvu razlog, da vas v zaprtih prostorih sonce ne opeče. Ampak, ni pa nujno, da vas ščitijo tudi pred UVA žarki, ki so prav tako zelo nevarni za kožo in jo zlahka in hitro poškodujejo. Okno mora vsebovati posebno UV-zaščitno steklo, ki ščiti pred obema vrstama sončnih žarkov, zato se pozanimajte, ali okna v vaši stavbi slednje vsebujejo. V nasprotnem primeru za zaščito poskrbite z uporabo žaluzij, rolet, plisejev in podobnih pripomočkov za upravljanje s količino svetlobe oziroma sončnih žarkov, ki vstopijo v prostor.
N.Š.