Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve ugotavljajo skoraj 180 milijonov evrov primanjkljaja. Ob tem napovedujejo temeljitejši nadzor nad prejemniki socialnih transferjev in poudarjajo, da mora socialna pomoč ostati namenjena tistim, ki jo resnično potrebujejo.
Socialni transferji bodo v prihodnjih mesecih očitno pod drobnogledom države. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napoveduje strožji nadzor nad upravičenostjo do socialne pomoči, več preverjanja na terenu in jasnejše razlikovanje med tistimi, ki delati ne morejo, ter tistimi, ki bi se na trg dela lahko vključili, pa se ne.
Kot je poudarila na novinarski konferenci, želi ministrstvo zagotoviti, da bodo socialni transferji dosegli svoj namen.
“Trdno zagovarjam, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči,” je dejala ministrica.
Po njenih besedah bodo okrepili nadzor nad prejemniki socialnih pomoči, med drugim tudi s pregledovanjem evidenc brezposelnih oseb in ugotavljanjem razlogov, zakaj posamezniki niso vključeni na trg dela. Namen preverjanj bo ugotoviti, ali gre za objektivne okoliščine ali pa za primere, ko se posamezniki na trg dela ne želijo vključiti.
Ministrica je ob tem opozorila, da dolgotrajna odsotnost z dela posameznika praviloma oddaljuje od zaposlitve in zmanjšuje njegove možnosti za ponovno vključitev v družbo.
Napovedi sledijo tudi eni od koalicijskih zavez, po kateri bi prejemanje denarne socialne pomoči v prihodnje lahko povezali z opravljanjem družbeno koristnega dela. O tem naj bi državljani odločali tudi na posvetovalnem referendumu.
Skoraj 180 milijonov evrov primanjkljaja
Ob predstavitvi načrtov je ministrica razkrila tudi obsežen primanjkljaj v proračunu ministrstva. Po trenutnih ocenah manjka skoraj 180 milijonov evrov, za kar je po njenem mnenju krivo neustrezno načrtovanje sredstev.
Kot je pojasnila, pri pripravi letošnjega proračuna niso bili ustrezno upoštevani učinki občutnega dviga minimalne plače in plačne reforme.
“Načrtovanje sredstev za letošnje leto je bilo, če povem zelo blago, najmanj neustrezno,” je dejala.
Po njenih besedah se je minimalna plača povečala za približno 16 odstotkov, pri načrtovanju proračuna pa je bilo predvideno le dvoodstotno povečanje. Ker so na višino minimalne plače vezani številni izdatki ministrstva, se je primanjkljaj hitro povečal.
Največ sredstev po ocenah ministrstva primanjkuje za starševska nadomestila in otroške dodatke, kjer manjka okoli 83 milijonov evrov. Na področju invalidskega varstva, predvsem za osebno asistenco, primanjkuje 52 milijonov evrov, za denarne socialne pomoči in varstvene dodatke 26 milijonov evrov, za plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih pa še 16 milijonov evrov.
Ministrica je ob tem poudarila, da za številkami niso zgolj proračunske postavke.
“Zavedam se, da to niso le proračunske postavke, ampak da za vsako številko stojijo ljudje, ki pomoč najbolj potrebujejo,” je dejala in dodala, da si na ministrstvu prizadevajo zagotoviti, da zaradi nastalega primanjkljaja upravičenci ne bodo prikrajšani.
Kako bo država zagotovila manjkajoča sredstva, za zdaj še ni znano, saj ministrstvo odgovorov, iz katerih področij jih bo prerazporedilo, še nima. Prihodnji meseci pa bodo pokazali tudi, ali bodo napovedani strožji nadzor in morebitne spremembe pri socialnih transferjih dejansko prinesli večjo zaposlenost ali pa bodo odprli nova vprašanja o ravnovesju med socialno varnostjo in odgovornostjo posameznika.