Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je ob objavi rezultatov mednarodne raziskave ICILS 2023 izrazilo globoko zaskrbljenost. Ugotovitve namreč kažejo, da več kot polovica slovenskih osmošolcev ne presega najnižje zahtevnostne ravni računalniške in informacijske pismenosti. Cilj Evropske unije je, da bi bil do leta 2030 delež učencev z nizkimi dosežki manjši od 15 odstotkov, kar SVIZ razume kot resen opomin za slovensko šolsko politiko, da je ukrepanje nujno in že zamujeno.
Podatki raziskave dodatno kažejo, da so slovenski osnovnošolci na področju računalniškega mišljenja celo pod mednarodnim povprečjem, kljub temu da sicer nadpovprečno pogosto uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
SVIZ v tem kontekstu izraža podporo ministru za vzgojo in izobraževanje Vinku Logaju, ki je napovedal uvedbo digitalnih kompetenc v učne načrte vseh predmetov in prenovo učnih načrtov za računalništvo ter informatiko. Poleg tega so v pripravi tudi programi usposabljanja učiteljev in ravnateljev za učinkovito uvajanje teh posodobitev.
Vendar pa v SVIZ opozarjajo, da zgolj parcialne rešitve v okviru šolskega resorja ne bodo zadostovale. Za zagotavljanje kakovostnega javnega izobraževanja in njegove stabilne prihodnosti je nujno, da šolstvo postane prioriteta celotne politike in družbe. Brez tega bo Slovenija težko rešila kompleksno krizo v vzgojno-izobraževalnem sistemu, še posebej glede na naraščajoče pomanjkanje strokovnega kadra v šolah in vrtcih.
Poleg izboljšanja vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju sindikat poziva k zagotovljenemu financiranju sistema. Premierja Roberta Goloba in ministra Logaja SVIZ zato ponovno poziva, da v prenovljenem zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zagotovita opredelitev minimalnega deleža javnih sredstev za te ključne dejavnosti.
Raziskava ICILS 2023, ki jo je izvedel Pedagoški inštitut, je namreč razkrila, da so slovenski osmošolci v računalniški in informacijski pismenosti nekoliko nad mednarodnim povprečjem, a opazno slabši kot pred desetletjem. Pri računalniškem mišljenju pa ostajajo pod povprečjem, kar kaže na potrebo po nujni in celoviti reformi na tem področju.
