V zadnjih letih se je tudi v Sloveniji začela širiti zabavna in čarobna praznična tradicija, imenovana Elf on the Shelf, ki bi jo v slovenščini lahko poimenovali “Škrat na polici”. Gre za domiseln način, kako pričarati veselo pričakovanje božičnega časa predvsem otrokom, obenem pa spodbujati lepo vedenje v decembrskem obdobju.
Ta tradicija izvira iz ZDA, kjer se je prvič pojavila leta 2005, ko sta Carol Aebersold in njena hči Chanda Bell izdali istoimensko knjigo Elf on the Shelf. Zgodba pripoveduje o škratku, ki ga pošlje Božiček, da bi opazoval otroke in mu poročal o njihovem vedenju. Škrat vsak večer odleti nazaj na Severni pol, da Božičku pove, kdo je bil priden in kdo ne, zjutraj pa se vrne in zasede novo skrivališče v hiši. Otroci ga vsako jutro z navdušenjem iščejo in ugotavljajo, kam se je preselil.
K uspehu te tradicije je pripomogla tudi komercializacija – poleg knjige so starši lahko kupili tudi plišastega škrata, kar je hitro postalo del prazničnega dekorja v številnih domovih.
Tradicija, ki osvaja Slovenijo
V zadnjem desetletju je Elf on the Shelf postal globalni fenomen in prodrl tudi v evropske države, med drugim v Slovenijo. Škrat na polici ni več samo ameriška navada – tudi slovenski otroci z navdušenjem odkrivajo, kam se je škrat skril čez noč in kakšne vragolije je morda ušpičil.
V Sloveniji tradicija dobiva lokalni pridih. Starši škratka pogosto poimenujejo po slovensko, na primer Škratko, Miklavžek ali Cekinček, kar prilagaja običaj našim kulturnim značilnostim. Čeprav zgodba izhaja iz ameriške božične folklore, jo mnogi starši povežejo z lokalnimi navadami, kot je prihod Miklavža ali božičnih daril.
Zakaj je škrat na polici tako priljubljen?
Ena izmed glavnih privlačnosti škrata na polici je njegova igrivost in kreativnost. Škrat pogosto ni le opazovalec – starši ga “oživijo” s postavitvami in domiselnimi vragolijami. Na primer, škrat lahko sedi v skodelici z vročo čokolado, smuča po kuhinjskem pultu ali spleza na božično drevo. Takšne malenkosti ohranjajo čarobnost praznikov, hkrati pa otrokom nudijo vznemirljivo pričakovanje vsako jutro.
Škrat na polici ima še en skriti pomen – starši ga uporabljajo kot motivacijo za lepo vedenje. Otroci, ki verjamejo, da jih škrat opazuje in poroča Božičku, so pogosto bolj pripravljeni sodelovati pri hišnih opravilih in so prijaznejši do drugih.
Kako ustvariti svojo različico tradicije?
Za tiste, ki bi radi vključili škrata na polici v svojo praznično tradicijo, je začetek preprost. Potrebujete le plišastega škratka ali lutko in nekaj domišljije. Vključite slovenske elemente – morda škratek prinese adventni koledar ali pomaga okrasiti božično drevo.
Pomembno je, da škratek ostane “čaroben”. Starši otrokom pogosto povedo, da škrata ne smejo dotikati, da ne bi izgubil svojih magičnih moči. Na ta način tradicija ohranja skrivnostnost in praznično vzdušje.
Čeprav tradicija škrata na polici izvira iz Amerike, je njen duh univerzalen – združuje družine, spodbuja domišljijo in prinaša smeh v domove. S svojo igrivostjo je postal del prazničnega vzdušja tudi v Sloveniji, kjer se vedno več družin navdušuje nad idejo, da bi december naredile še bolj čaroben.
Če še nimate svojega škrata na polici, ga morda letos dodajte k božični tradiciji. Morda bo to prvi korak k novi, dolgotrajni praznični navadi, ki bo prinesla iskrice v očeh vaših otrok.
