V nekaterih krajih se še danes spominjajo Dneva mladosti, praznika, ki je bil v času nekdanje Jugoslavije med najpomembnejšimi v letu. Praznovali so ga 25. maja kot rojstni dan predsednika Josipa Broza Tita. Praznik je prerasel v simbol mladine, enotnosti in prihodnosti države. Osrednji dogodek je bila t. i. štafeta mladosti – simbolična lesena palica, ki so jo mladi prenašali po vsej državi in jo na koncu slavnostno izročili Titu na stadionu JNA v Beogradu.
Po mestih in vaseh so pripravljali številne kulturne in športne prireditve, proslave, recitale in parade, v katerih so sodelovali predvsem šolarji in dijaki. Za nosilce štafete so izbirali najbolj zaslužne mlade – odličnjake, delavce, športnike in druge, ki so izstopali s predanostjo in uspehi. Dan mladosti ni bil le izraz politične lojalnosti, temveč je številnim pomenil tudi praznik veselja, druženja in ponosa. Po Titovi smrti je ta praznik počasi tonil, a marsikje še živi v spominih tistih, ki so v njem sodelovali, včasih pa ga obeležijo tudi z manjšimi prireditvami. Za mnoge ostaja simbol nekega drugega časa, ki ga spremljata nostalgija in želja po skupnosti.
Razporejeni vzdolž makadamske ceste
Tako je tudi v Poljanski dolini, v kraju Kot pri Prelesju ob Kolpi, kjer se že vrsto let na ta dan srečujejo združenji borčevskih organizacij Kočevja in Črnomlja ter krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB Poljanske doline in Starega trga ob Kolpi. Hkrati se spominjajo dogodkov iz časa NOB s tega območja, ko so partizanske enote napadle okupatorsko italijansko postojanko, utrjeno v Starem trgu ob Kolpi.
»Za marsikoga so s štafetami mladosti povezani prav posebni spomini. Za učence osnovnih šol iz Predgrada in Starega trga je bil ta dan pravi praznik. Najboljši učenci – odličnjaki, športniki in šahisti – so sodelovali v štafetnem teku. Razporejeni so bili vzdolž takratne makadamske ceste od Brezovice do Starega trga. Vsak je tekel v spremstvu avtomobila in nesel štafeto nekaj sto metrov, nato pa jo predal naslednjemu sošolcu,« se teh let spominja Pavle Majerle – Kukin, eden od govorcev in predsednik KO ZZB Poljanska dolina iz Predgrada.
Katarina Kapš, predsednica KO ZZB Stari trg, je dodala, da krajevni praznik v Starem trgu ob Kolpi, prvega junija, že desetletje počastijo na Dan mladosti.
Drugi so stali in pozdravljali
Učenci, ki niso tekli, so ob cesti pred šolo pozdravljali in spodbujali nosilce štafete. Tudi krajani vasi Brezovica, Čeplje, Zagozdec, Jelenja vas, Predgrad, Deskova vas, Kovača vas in Stari trg so stali ob poti in jih navdušeno pozdravljali. Bila je to prava svečanost za vse v dolini.
Tudi tokratna prireditev v Kotu je bila skrbno pripravljena in bogata s kulturnim programom. Nastopile so folklorne skupine Lepa Anka iz Črnomlja in DU iz Vinice, Grajski pevci, harmonikarji in recitatorji. Med zbrane – teh je bilo okoli 200 – je vkorakala Belokranjska partizanska četa, ki jo je vodil Marjan Kastelic.
Ko se je zavesa odrskih nastopov spustila, je štafetno palico prinesel Dušan Zamida, dolgoletni predsednik kočevske borčevske organizacije, in jo simbolično predal Janezu Jermanu, predstavniku črnomaljske borčevske organizacije. Ta jo je izročil Jožetu Kuretu, vodji stranke Socialni demokrati Kočevje, on pa črnomaljskemu županu Andreju Kavšku, ta pa naprej Renati Butala, predsednici sveta KS Stari trg. In tako naprej – romala je iz rok v roke, kot nekoč.
Replika izvirne
»Ta štafeta je replika izvirne, ki sem jo slučajno iztrgal iz pozabe. Narejena je bila iz kovine v nekdanjem Itasu, ponosu kočevskega gospodarstva, in je pot končala s smrtjo Tita 4. maja 1980. Nekaj let jo simbolično nosimo v Poljanski dolini in tako obujamo spomine na Dan mladosti, ki je bil del mladosti skoraj vseh tukaj zbranih,« je dejal Zamida.
Kdo so bili Slovenci, ki so zadnji nosili štafeto? Leta 1959 je štafeto maršalu predala 18-letna Stanka Kovačič, tedaj tajnica v Cinkarni Celje, pozneje pa ena najbolj priljubljenih pevk narodnozabavne glasbe. Leta 1965 jo je do Tita ponesel olimpionik Miroslav Cerar, že naslednje leto pilot Mirko Anžel iz Trbovelj. Vojko Mahnič, delavec v izolski Mehanotehniki, je štafeto predal leta 1974. Zadnji v vrsti je bil Ciril Zaplotnik iz Celja, ki je leta 1982 štafeto predal takratnemu predsedujočemu predsedstvu SFR Jugoslavije. Štafeta je iz Slovenije proti Beogradu zadnjič – z vrha Triglava – potovala leta 1987.
(mgć)