12. maj. Črn dan za Melamin, črn dan za Kočevje, črn dan za Slovenijo, a najbolj črn dan za družine sedmih žrtev te največje industrijske nesreče v zgodovini naše države. Začetnemu šoku ob poku in stresenih tleh je sledila panika, zmedenost in predvsem strah slehernega občana, ki je ob pogledu na gost, črn dim, ki je zajel Kočevje kmalu ugotovil, da je šlo ob 8.37 v tovarni Melamin nekaj hudo narobe. Materialna škoda v primerjavi s sedmimi izgubljenimi življenji v največji tehnološki nesreči v Sloveniji je definitivno zanemarljiva, strah, dvomi in skeptičnost med ljudmi pa je na podlagi tega upravičen.
Mnenja o prihodnosti tovarne Melamin se namreč med občani razhajajo, na včerajšnji predstavitvi selitve Melamina se je v nabito polni dvorani kočevske gimnazije slišalo kar nekaj burnih odzivov, sploh prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini najprimernejše potencialne lokacije tovarne.
Selitev proizvodnje kemičnega podjetja Melamin iz centra mesta na obrobje je načrtovana od lanske hude nesreče 12. maja, ki je terjala 7 življenj, pet zunanjih delavcev in dveh zaposlenih v podjetju Melamin. Javne predstavitve v prostorih kočevske gimnazije se je udeležilo kar približno 300 ljudi, goreči nasprotniki selitve podjetja pa so pred gimnazijo postavili tudi protestne transparente.
Trije različni pogledi na prihodnost podjetja
Največji del udeležencev predstavitve so seveda predstavljali krajani z območja, ki je bilo v preliminarni študiji prepoznano kot najprimernejše za selitev podjetja, torej prebivalci območja med Klinjo vasjo in Malo Goro. Ti enotno nasprotujejo temu, da se Melamin preseli v njihovo bližino. Drugi del zbranih občanov je menil, naj Melamin ostane na sedanji lokaciji, vendar naj najnevarnejšega dela proizvodnje ne zaganja, tretji del pa zagovarja popoln umik Melamina iz Kočevja. znova zažene najnevarnejšega dela proizvodnje, pri katerem uporablja epiklorhidrin. Tretji del zbranih pa je zahteval, da se družba povsem umakne iz Kočevja.
Zakaj krajani zavračajo selitev?
V razpravi so krajani kot razlog za nasprotovanje selitvi podjetja Melamin v njihovo okolico najpogosteje navajali varnost, saj da gre za podjetje, katerega proizvodnja delno temelji na nevarnih snoveh. Dvomijo tudi glede vpliva na okolje in se bojijo za vrednost njihovih nepremičnin, saj naj bi te v primeru, da se podjetje preseli tja, popolnoma izgubile vrednost.
Mihelič miri, Prebiliču očitajo, da se je postavil na stran kapitala
Igor Mihelič iz Melamina je pojasnil, da bo količina proizvodnje na novi lokaciji prilagojena zmogljivostim okolja, prav tako bo naravnana trajnostno, kar pomeni, da bodo skušali v nasprotju z zdaj, ko morajo vse surovine pripeljati od drugod, čim večji del surovin proizvesti sami ali jih zagotoviti iz neposredne okolice, piše STA. Z zajemom padavinskih vod naj bi zagotovili tudi polovico vode, ki bi jo potrebovali v proizvodnji. A slednje zbranih ni povsem prepričalo. Med drugim so zahtevali, da se o tem, kam naj se seli Melamin, če sploh kam, izrečejo ljudje na referendumu, županu Prebiliču pa tudi očitali, da v tem primeru zastopa interese kapitala.
Prebilič je zatrdil, da nikakor ne zagovarja interesov Melamina, bi pa njegova izguba za Kočevje pomenila izgubo precejšnjega števila delovnih mest. Od Melaminu naj bi bilo v Kočevju namreč tako ali drugače odvisnih več kot 1000 ljudi, še poroča STA.
Župan Prebilič je zbrane še spomnil, da danes predstavljena lokacija še ni dokončno določena in da je vse še v fazi testiranja različnih možnosti in da nič ne bo narejeno mimo volje ljudi. V izjavi za novinarje je še dodal, da o tem, kako naj se preveri volja ljudi, dopušča različne možnosti. “Če se oceni, da naj bi bil to referendum, naj bo referendum, če bo to občinski svet, bo to občinski svet, nikakor pa ne bom odločal samo jaz,” je dejal.
Štefanič: “Civilne iniciative morajo združiti mnenja”
Pred mikrofon je stopil tudi direktor podjetja Melamin, Srečko Štefanič, ki je povedal, da je javna predstavitev dobro pokazala, da med civilnimi iniciativami, ki naj bi bile že tri, ni enotnega mnenja, kam naj se podjetje preseli oziroma, če sploh kam. Po oceni direktorja Melamina Srečka Štefaniča je javna predstavitev pokazala, da med civilnimi iniciativami, te naj bi bile že tri, ni enotnega mnenja, kam naj se seli Melamin, če sploh kam. “Glede na to se morajo civilne iniciative pogovoriti, kaj želijo, mi pa bomo upoštevali večinsko mnenje ljudi.” In, če med ljudmi ne bo večinskega dogovora glede lokacije selitve, bo ta – tako Štefanič – ostal na lokaciji, kjer se trenutno nahaja, v tem primeru pa ne bodo ponovno zagnali proizvodnje, ki uporablja epiklorhidrin, razen po predhodnem dogovoru. Štefanič je še poudaril, da bi selitev Melamina na novo lokacijo pomenila nova delovna mesta in dodaten razvoj.