Strokovna javnost in nevladniki so na nogah! Tokrat zaradi predloga o spremembah uredbe o pragozdnih in naravnih rezervatih, ki bi dovoljevala posege v tovrstna zaščitena območja, med njimi tudi sečnjo in požiganje dreves. Ne sliši se najbolj okoljevarstveno, kajne? Slovenija, še posebej pa Kočevska, je znana ravno po redkih pragozdnih ostankih, v katerih človeška sekira še ni pela. V primeru posegov pa bi vsi ti ostanki pristne narave izgubili status prisotnosti.
Ves trud gozdarjev, ki so si v preteklosti prizadevali zaščititi naravne rezervate, bi bil tako zaman. Pragozd Krokar na Kočevskem, ki spada med ključne ostanke bukovih gozdnih združb, in je ravno zato nedavno prejel tudi status svetovne naravne dediščine ter se vpisal na UNESCO seznam, bi v primeru najmanjšega posega status pragozda izgubil. Postal bi zgolj eden izmed »navadnih« gozdov, zaradi česar mu tudi mesto na UNESCO seznamu ne bi več pripadalo. Kočevska bi nenadoma »izginila« iz svetovnega zemljevida naravnih čudes.
Ministrstvo bi »sekalo« v pasu 100 m od zunanje meje
Omenjeni predlog je nastal na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, povod za vložitev slednjega pa je bilo pismo z Občine Luče, v katerem so navedli, da se podlubnik iz tamkajšnjega naravnega rezervata širi v zasebne gozdove. Ministrstvo odgovarja, da s predlagano uredbo želijo omogočiti ukrepanje (izvedba rezervatu prilagojenih preventivnih varstvenih del) z namenom preprečevanja širjenja podlubnikov v okoliške gospodarske gozdove samo v pasu, ki je od zunanje meje gospodarskega gozda oddaljena 100 metrov. »V primeru, da v preostalem delu gozdnega rezervata pride do prenamnožitve podlubnikov, ukrepi tudi v prihodnje ne bodo dovoljeni! Sečnja v 100 metrskem pasu od gospodarskega gozda se ne bo izvajala v smislu gospodarjenja z gozdom, temveč se bo podrlo samo nekaj dreves z namenom lovljenja podlubnikov (lovna drevesa), katera se bo po naselitvi obelilo (uničilo zarod podlubnikov), ta drevesa pa morajo ostati v gozdu in bodo na ta način podvržena naravnemu razkroju,« dodajajo.
Ministrstvo bi tovrstne aktivnosti izvajalo tako, da bi Zavod za gozdove Slovenije spremljal stanje podlubnikov v gozdnem rezervatu na površini, ki je od zunanje meje gozda oddaljena 100 metrov. Če bi ugotovili njihovo prenamnoženost, bi zgostili število kontrolnih pasti in lastniku gozdnega rezervata z odločbo določili izvedbo preventivnih varstvenih del. Vse aktivnosti pa bi bile predhodno usklajene z Zavodom za varstvo narave.
Jutri bo potekal usklajevalni sestanek
Osnutek nove Uredbe so v parlamentu pretresali od 26. 2. do 1. 4., ko je bil v medresorski in javni obravnavi. Trenutno ministrstvo pregleduje vse podane pripombe/pobude, za jutri, 8. 4. pa so
sklicali usklajevalni sestanek z vsemi deležniki (tako strokovnimi inštitucijami kot nevladnimi organizacijami). Na podlagi dogovorov bodo nato pripravili nov predlog.
Zavod za gozdove se s posegi znotraj gozdnih rezervatov ne strinja
Zavod za gozdove Slovenije na naše vprašanje o tem, kakšno je njihovo stališče do vladnega predloga, odgovarjajo, da niso ne pobudnik ne pripravljalec spremembe Uredbe, o predlaganih spremembah pa prav tako niso bili niti predhodno povprašani za mnenje. »Z izvajanjem predlaganih ukrepov v praksi (gospodarski ali varovalni gozdovi) ZGS nima izkušenj, prav tako ni seznanjen s podlagami in znanstvenimi izsledki, s katerimi pripravljavec sprememb Uredbe utemeljuje predlagane spremembe. ZGS zato težko presoja ustreznost predlaganih sprememb, ki spreminjajo dosedanji način ravnanja z rezervati. ZGS se bo aktivno vključil v nadaljnje iskanje primerne rešitve, ki bo na eni strani omejila škode zaradi podlubnikov in na drugi strani dolgoročno ohranila poslanstvo gozdnih rezervatov,« pravijo, ob tem pa dodajajo, da so gozdni rezervati prepuščeni naravnemu razvoju. Prepričani so, da je zato načrtovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja podlubnikov treba izvajati izven gozdnih rezervatov.
Tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. predloga ne podpira
Predlog sprememb uredbe, ki določa ravnanje v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, tudi v družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o. ne uživa simpatij. »Zastopamo stališče, da ostanejo gozdni rezervati še naprej v celoti prepuščeni naravnemu razvoju in brez neposrednih vplivov ljudi. Opozoriti pa je potrebno, da je gradivo šele v fazi predloga in v javni obravnavi in da verjamemo, da bo končni predlog sprememb uredbe vključeval konsenz gozdarske stroke in širše javnosti. Družba SiDG bo na pristojno ministrstvo pravočasno posredovala tudi svoje uradno stališče do podanega predloga uredbe,« dodajajo.
Prenamnožitev podlubnikov lahko povzroča negativne ekonomske posledice
»Gozdnih rezervatov, v katerih se zaradi prisotnosti smreke lahko razvijejo in prenamnožijo podlubniki, ki bi lahko ogrožali bližnje gospodarske gozdove izven rezervatov, je v Sloveniji malo,« zatrjujejo na Zavodu za gozdove, vendar pa priznavajo, da kljub temu prenamnožitev podlubnikov v gozdnih rezervatih lahko povzroči negativne ekonomske posledice za lastnika. To še posebej velja za gorske kmetije, ki imajo v lasti gozdove z večjim deležem smreke, saj so v večji meri gospodarsko odvisne od dohodkov iz gozda. Zato menijo, da je pomembno, da gozdarska stroka in politika najdejo primeren način, da se takšne negativne posledice preprečijo. Prav tako pa se je potrebno zavedati, da migracije organizmov vseh vrst potekajo tudi v obratni smeri, iz gospodarskih gozdov v gozdne rezervate.
Problematiko širjenja podlubnikov tudi v SiDG obravnavajo z vso resnostjo. Predlagajo, da naj se vsi ukrepi intenzivnega monitoringa in zatiralni ukrepi v smislu preventivnih varstvenih del izvajajo v gospodarskih in varovalnih gozdovih, ki mejijo na gozdne rezervate. Tako ukrepi v gozdnih rezervatih ne bodo ogrozili naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. »Podpiramo pa iskanje rešitev za soočanje s problematiko, ki jo predstavlja širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v okoliški gospodarski gozd,« še pravijo.
Zakaj so pragozdovi tako cenjeni?
»Generacije gozdarjev pred nami so sprejele temeljno odločitev, da je gozdni rezervat gozd, ki je prepuščen naravnemu razvoju. Prvi gozdni rezervati so bili izločeni že leta 1892 in predstavljajo začetek varstva narave v Sloveniji. Gozdni rezervati so kot ohranjeni, od človeka nedotaknjeni predeli, temelj in učilnica sonaravnega gospodarjenja z gozdovi oz. slovenske gozdarske šole,« razlagajo v ZGS ter razkrivajo, da je danes v Sloveniji 171 gozdnih rezervatov s skupno površino 9.426 ha, kar predstavlja manj kot 1 % vseh slovenskih gozdov.
Ali bo sporni predlog sprejet, bomo tako izvedeli v prihodnjih dneh. A dejstvo je, da v kolikor so lastniki gozdov oškodovani, lahko država te zadeve ureja tudi preko odškodnin ali z odkupom pasu gozda okoli rezervata. Ni pa potrebno spreminjati uredbe, ki lahko predstavlja temelj za uničevanje še nedotaknjenih gozdnih območij.
M.K.