Več kot dvesto romarjev se je v meglenem in deževnem jutru iz Blok, Nove Štifte in Sodražice podalo proti Gori nad Sodražico, oziroma v vas Petrinci, kjer na hribu stoji cerkev Marije Snežne. Prvo romanje h “Gorniški Lenčki”, kar je bil vzdevek za mistikinjo in božjo služabnico Magdaleno Gornik, je organizirala Župnija Sodražica v sodelovanju z Občino Sodražica.
Celotna krožna trasa romanja je dolga 37 kilometrov in povezuje kraje, ki so tesno povezani z Magdaleninim življenjem. Na teh lokacijah, na Blokah, v Sodražici, pri Novi Štifti in na Gori, so postavili informacijske table. Poseben odsek romarske poti poteka med Sodražico in Globeljo, preko prelaza Sedlo, po katerem je hodila tudi Magdalena. Na parkirišču v vasi Petrinci stoji splošna informacijska tabla s klopmi, ki romarja (ali popotnika) seznani z Goro, celotno sosesko in njeno zgodovino. Med drugim vsebuje tudi informacije o Majdi Šilc, rojeni v bližnji vasi Kržeti, prvi Slovenki, ki je bila razglašena za narodno herojinjo Jugoslavije, po kateri je do leta 1992 nosil ime ribniški vrtec.
Med potjo so peli, molili in premišljevali
O romarski poti na Goro, ki postaja vse bolj znana in počasi prekaša romanja k Novi Štifti, sta prva razmišljala župljana Blaž Kovačič in prof. Ludvik Mihelič. Slednji je v knjigi 800 let Sodražice berljivo izpostavil lik Magdalene Gornik in njeno duhovno življenje. Ideja, da bi s potjo povezali Lenkini župniji, Sodražico in Bloke, je bila prvič obravnavana na seji župnijskega sveta. Celotna krožna trasa romanja, dolga 37 kilometrov, povezuje kraje, ki so povezani z Magdaleninim življenjem: Goro, Bloke oz. Faro pri Novi vasi, Sodražico in Novo Štifto.
»Romarji so med potjo molili, peli in premišljevali. Pravzaprav so stopili v živi odnos z Bogom. Pred seboj so imeli cilj – Goro, na njej pa Marijino cerkev ter grob, v katerem je pokopana božja služabnica Magdalena,« je vzdušje romarjev opisal škof Zore, ki je daroval mašo. V pridigi je poudaril Magdalenina videnja in njeno izročilo, ki vernike povezuje še danes.
Postopek beatifikacije poteka
Škof Zore je še dejal, da je bila pobuda za postopek beatifikacije Magdalene Gornik poslana na Nadškofijo Ljubljana leta 2003. Leta 2018 so slovenski škofje na 108. redni seji Slovenske škofovske konference soglasno podprli začetek postopka za njeno beatifikacijo. »Postopek je zdaj v rokah zgodovinske komisije. Ko bo to delo zaključeno, bo treba vse dokumente prevesti in opraviti zadnjo sejo,« je pojasnil škof Zore, ki je dan kasneje, na rožnovensko Frančiškovo nedeljo, ob praznovanju 110-letnice prihoda bratov frančiškanov v Novo Štifto, vodil še eno mašo. Po slovesni maši je sledila še zadnja letošnja procesija z Marijinim kipom.
(mgć)