“Ribniški” sklad že 30 let dokazuje, da razvoj nastaja tudi zunaj prestolnice

V Urban centru Ribnica so včeraj slovesno obeležili 30-letnico delovanja Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS), ene najpomembnejših razvojnih institucij v državi, ki ima svoj sedež prav v Ribnici. Dvorana je bila polna predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti, državnih institucij in drugih partnerjev sklada, ki so se skupaj ozrli na tri desetletja njegovega delovanja.

Dve uri trajajoča prireditev je skozi zgodbe, predstavitve in pričevanja orisala razvojno pot sklada od njegovih začetkov do danes. Obiskovalci so lahko spremljali pregled najpomembnejših dosežkov, projektov in razvojnih spodbud, ki so v treh desetletjih zaznamovali številne slovenske regije.

Direktor sklada Matjaž Ribaš je ob jubileju poudaril, da je največja vrednost institucije predvsem v ljudeh, ki jo soustvarjajo.

»Predvsem bi povedal, da sem zelo zadovoljen, da imamo tako dobre sodelavce. Poleg tega, da smo regionalna institucija in skrbimo za razvoj celotne regije, to delo opravljamo tukaj, iz Ribnice. V vseh teh letih se je pokazalo, da gre za pomembno institucijo,« je dejal.

Ob pogledu v prihodnost je opozoril, da sklad čakajo številni izzivi, povezani s hitrimi družbenimi in gospodarskimi spremembami. Po njegovih besedah bo treba zagotoviti, da nobena regija ne bo zaostajala v razvoju ter da bo Slovenija ohranila kakovost življenja. Pri tem vidi pomembno vlogo sklada, ki lahko s svojim znanjem in finančnimi spodbudami pomaga pri razvojnih preobrazbah.

Med projekti, ki so bili financirani tudi na območju Ribnice in Kočevskega, je izpostavil ribniški vrtec ter kočevski Bearlog, ki ga je označil za enega pomembnejših prispevkov k razvoju turizma na Kočevskem. Ob tem je poudaril, da si želi še več kakovostnih razvojnih projektov, saj po njegovem mnenju razvojnega potenciala v regiji ne manjka.

Ribniški župan Samo Pogorelc je poudaril pomen dejstva, da ima sklad sedež prav v Ribnici.

»Gre za izjemno institucijo, ki ima v lokalnem okolju veliko težo. Dejstvo, da imamo državno institucijo tukaj v Ribnici, je velika prednost in hkrati pomembno sporočilo, da je decentralizacija prava pot,« je povedal.

Ob tem je spomnil na sodelovanje občine s skladom pri gradnji vrtca ter poudaril, da sklad s svojimi programi ne pomaga le občinam, temveč tudi podjetjem, kmetom in drugim organizacijam pri uresničevanju razvojnih načrtov.

Poseben pogled v zgodovino sklada je ponudil nekdanji dolgoletni direktor in današnji državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Velislav Žvipelj, ki je sklad vodil med letoma 2005 in 2020.

Obdobje svojega vodenja se spominja predvsem po odlični ekipi sodelavcev, zgodnjem uvajanju digitalizacije in osebnem pristopu do ljudi. Kot enega največjih uspehov je izpostavil dejstvo, da je sklad v njegovem mandatu ohranil izjemno nizko raven slabih naložb ter učinkovito upravljal javna sredstva.

Posebej se je spomnil mlečne krize okoli leta 2014, ko so se številne slovenske kmetije zaradi strmega padca odkupnih cen mleka znašle v resnih težavah.

»Takrat smo na skladu pristopili k reprogramiranju in zamenjavi kreditov. Komercialne kredite smo nadomeščali z ugodnejšimi razvojnimi posojili,« je pojasnil. Po njegovih besedah so s tem številnim kmetijam pomagali prebroditi eno najtežjih obdobij in preprečili marsikatero osebno ter gospodarsko stisko.

O pomenu regionalnega razvoja je spregovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. Ocenil je, da so bila lokalna okolja v zadnjih treh desetletjih eden ključnih motorjev razvoja države in da je pri tem pomembno vlogo odigral tudi Slovenski regionalno razvojni sklad.

Med cilji prihodnjega razvoja je izpostavil ustanovitev pokrajin, ki bi po njegovem mnenju omogočile učinkovitejše povezovanje lokalnih skupnosti in bolj usklajen regionalni razvoj. Ob tem vidi pomembno vlogo tudi za sklad, ki lahko s svojimi programi in spodbudami prispeva k nastajanju razvojnih središč, novih delovnih mest in bolj uravnoteženemu razvoju države.

Jubilej je tako ponudil priložnost za pogled nazaj na tri desetletja delovanja institucije, ki je iz Ribnice soustvarjala razvojne zgodbe po vsej Sloveniji, hkrati pa odprl razmislek o izzivih, ki regionalni razvoj čakajo v prihodnjih letih.