V Ribnici napovedujejo dva pomembna premika, ki bi lahko dolgoročno vplivala tako na stroške komunalnih storitev kot na energetsko sliko občine. Na eni strani načrtujejo postavitev sončne elektrarne na območju nekdanje deponije, na drugi pa iščejo rešitve za problem komunalnega blata, ki danes za občine predstavlja vse večji finančni in okoljski izziv.
Na sanirani deponiji Mala gora naj bi že v prvi fazi zrasla sončna elektrarna z močjo enega megavata. Projekt pa se s tem ne bi ustavil, saj v nadaljevanju načrtujejo še dodatno širitev zmogljivosti za en megavat. Elektrarna naj bi bila priključena na obstoječi podzemni kablovod med Ribnico in Dobrepoljem, kar pomeni, da infrastrukturne ovire za projekt niso nepremostljive.
Gre za potezo, ki jo v občini razumejo kot korak k večji energetski neodvisnosti. Uporaba že saniranega prostora, ki sicer nima več prvotne funkcije, pa odpira tudi vprašanje smiselne rabe degradiranih območij.
Hkrati pa ribniški župan Samo Pogorelc odpira še eno, morda še bolj občutljivo temo – ravnanje s komunalnim blatom. Gre za odpadek, ki nastaja v čistilnih napravah in ga Slovenija v veliki meri še vedno izvaža v tujino, predvsem na Madžarsko, kar pomeni visoke stroške za občine in posledično za uporabnike.
Pogorelc zato napoveduje pobudo vladi, s katero bi omogočili dehidracijo komunalnega blata in njegovo nadaljnjo uporabo. Po njegovem mnenju bi takšen pristop lahko prinesel več koristi hkrati: zmanjšanje stroškov, večjo lokalno samooskrbo in možnost ponovne uporabe materiala.
Kot poudarja, bi lahko dehidrirano blato uporabili kot energent ali celo kot surovino v gradbeništvu. Takšna rešitev bi po njegovem prepričanju omogočila tudi ogrevanje javnih stavb ali stanovanjskih objektov, kar bi pomenilo dodatno razbremenitev občinskih proračunov in gospodinjstev.
