V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo, količine metana ob razkroju pa močno vplivajo na podnebne spremembe. V Evropi je količina zavrženih virov enaka 261 milijonom tonam – v EU se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo porabila 30 % celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu.
Mednarodna Agenda 2030 za trajnostni razvoj se med drugim zavzema odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Zmanjšanje zavržkov hrane močno prispeva k tem pa tudi k drugim ciljem. Odpadna hrana nastaja v vsej verigi – od proizvajalca do končnega uporabnika. Med odpadno hrano prištevamo tudi vso hrano, ki jo odložimo na kompost, ali ponudimo hišnim ljubljenčkom ter vsa živila, ki so se nam pokvarila.
Določen del odpadne hrane je neizogiben in ga je težko zmanjšati; gre za t.i. neužitni del odpadne hrane. Drugi del odpadne hrane predstavlja t.i. užitni del, ki bi ga s pravilnim ozaveščanjem in pravim odnosom do hrane lahko zmanjšali oziroma preprečili.
Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane v Sloveniji v letu 2017 je bilo po oceni 38 %
užitnega dela. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki,
jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti.
V naslednjih dneh bomo v popoldanskih člankih podali nekaj priporočil iz priročnika Rešimo hrano, rešimo planet, ki se posveča možnostim za zmanjšanje zavrženega užitnega dela pri petih izvorih nastajanja.
GOSPODINJSTVA
V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane,
kar predstavlja kar polovico oziroma 51 % celotne količine odpadne hrane. Prav v
gospodinjstvih lahko naredimo največji preobrat, saj so pozitivne spremembe povsem
odvisne od posameznikove odločitve. Za spremembe ni potrebno čakati na predpise,
zakone in uredbe, ampak jih lahko začnemo uvajati takoj.
Najprej poglejmo, zakaj v našem domu sploh prihaja do odpadkov. Najbolj pogosti
vzroki, da hrana pristane v smeteh:
• Živilo se je pokvarilo (ker smo kupili prevelike količine, nanj pozabili ali ga nepravilno
shranili).
• Preveč smo skuhali in nismo mogli pojesti.
• Potekel je rok uporabe.
Kaj lahko naredimo že danes?
1. Vse se začne pri organizaciji in načrtovanju. Načrtujmo tedenski jedilnik (pri
sestavljanju upoštevamo sestavine, ki so že v hladilniku in jih je potrebno uporabiti).
2. Pripravimo nakupovalni listek in kupimo samo tisto, kar potrebujemo.
3. Kupljeno hrano pravilno shranjujemo (podučimo se, na katere police v hladilniku
sodijo različna živila).
4. Skuhajmo toliko, kot bomo pojedli.
5. Pomislimo, ali morda pri pripravi hrane iz navade zavržemo tudi dele, ki bi se jih dalo uporabiti (iz olupkov krompirja lahko pripravimo okusen in bolj zdrav čips).
6. Morebitne ostanke obroka uporabimo – ali postanejo del neke druge jedi ali pa jih
zamrznemo in uporabimo kasneje.
Če boste dosledno upoštevali zgornje napotke, boste v zabojnik za odpadke odlagali
samo še tiste dele živil, ki jih ni moč uporabiti (olupke, jajčne lupine, luščine, kosti itd.).
Napotek: običajno smo o sebi prepričani, da ne mečemo hrane stran. Zato predlagamo, da si vzamete teden dni časa in dnevno vodite evidenco, koliko in kaj ste vrgli stran in kaj je vzrok za to (pokvarjena hrana, ostanki na krožnikih, pretečen rok uporabe). Najverjetneje vas bodo rezultati presenetili.
Ne pozabite – v zabojnik ne mečete samo hrane, ampak tudi denar! Letno kar 163 € po osebi. Ga ne bi raje porabili kako drugače?
Kaj še lahko naredimo?
• Informirajmo se o problematiki zavržene hrane – le-ta ima namreč velike okoljske
posledice. Obiskujmo delavnice pravilne priprave in shranjevanja hrane.
• Brzdajmo se pri nakupovanju – marketinški triki nas lahko zavedejo, da kupimo
živila, ki jih sploh ne potrebujemo.
• Ne kupujmo na ‘zalogo’ – po nakupih se raje odpravimo večkrat.
• Kupujmo lokalno pridelano hrano – dokazano je, da takšna živila ne zavržemo
tako pogosto, poleg tega pa se lažje izognemo nepotrebni embalaži.
• Podučimo se o pomenih datumov. ‘Uporabno najmanj do’ ne pomeni, da živilo
na dan odtisnjenega roka zavržemo! Živilo je tudi po tem roku lahko še zelo
dolgo uporabno. Pri tem si pomagamo s svojimi čutili in starimi nasveti – če je
jogurt napihnjen, ga zavržemo.
• V večstanovanjskih stavbah ali v soseski lahko vzpostavimo prostor za
izmenjavo viškov živil v skupnosti