Letos Rdeči križ Slovenije obeležuje 160 let delovanja na Slovenskem, kar organizacijo uvršča med najstarejše in najpomembnejše humanitarne institucije v državi. Njegova osnovna ideja, pomoč ljudem v stiski, ostaja nespremenjena, a se razmere, v katerih deluje, nenehno spreminjajo. Na terenu, kjer se te spremembe najbolj jasno odražajo, je tudi RKS – Območno združenje Kočevje.
To združenje pokriva območje občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Kljub majhni ekipi, ki jo sestavljata ena redno zaposlena oseba in ena oseba preko javnih del, je njihov doseg izjemen. Ključ do tega so prostovoljci. Na področju prve pomoči jih deluje 14, na področju socialne dejavnosti pa 27.
»Naše delo je razdeljeno na javna pooblastila in socialno-humanitarno dejavnost,« pojasnjuje sekretarka Alenka Bunderla. Med javnimi nalogami izpostavlja prvo pomoč, krvodajalstvo, ukrepanje ob naravnih nesrečah ter poizvedovalno službo, medtem ko socialni programi zajemajo pomoč ljudem v stiski, humanitarne akcije in letovanja otrok.
Tisoči kilogramov pomoči in stotine zgodb
Številke razkrivajo razsežnost njihovega dela. Samo v letu 2025 so imeli 667 prejemnikov pomoči v hrani, ki so jo prejeli vsake tri mesece. Skupno so razdelili kar 31.000 kilogramov hrane iz državnega programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti in še dodatnih 14.000 kilogramov donirane hrane.
Toda za temi številkami so konkretne življenjske zgodbe. »Ljudje se na nas obračajo po pomoč v hrani, obleki, obutvi. Pogosto prosijo tudi za pomoč pri plačilu položnic, v izrednih primerih pa za drva, gospodinjske aparate ali šolske potrebščine,« pravi Bunderla.
Pomoč ni zgolj občasna, temveč vsakodnevna. Prostovoljci redno prevzemajo donirano hrano iz trgovin in jo razdeljujejo med ljudi, ki si osnovnih dobrin ne morejo več zagotoviti sami.
Novi obrazi stiske
Čeprav se je stopnja brezposelnosti v zadnjih letih znižala, to ne pomeni, da je stisk manj. Prav nasprotno.
»Opažamo, da je na naših seznamih vse več samskih oseb in starejših parov. Družin je nekoliko manj, vendar pomoč potrebujejo tudi takšne, kjer sta oba starša zaposlena, a so dohodki minimalni,« opozarja sogovornica.
Poseben problem so tudi tisti, ki pomoč poiščejo prepozno. Ko se dolgovi in težave nakopičijo, je reševanje bistveno težje.
Skrite zgodbe za zaprtimi vrati
Še bolj zaskrbljujoče so stiske, ki ostajajo nevidne. Nekateri ljudje jih skrivajo, drugi sicer pridejo po pomoč, a njihova dejanska situacija ostaja neznana.
V takšnih primerih ima ključno vlogo sodelovanje z drugimi institucijami, kot so centri za socialno delo, patronažna služba in zavodi za pomoč na domu. »Le s povezovanjem lahko pravočasno odkrijemo najtežje primere in ukrepamo,« poudarja Bunderla.
Prostovoljci kot srce sistema
Če je Rdeči križ organizacija, so prostovoljci njen utrip. Brez njih delo na terenu preprosto ne bi bilo mogoče.
Ekipo prve pomoči sestavljajo usposobljeni bolničarji, ki redno obnavljajo svoje znanje in sodelujejo ob različnih dogodkih in nesrečah. Prisotni so bili tudi ob večjih krizah, kot so epidemija covida-19, nesreča v Melaminu, poplave in množični dogodki, kot je Planica.
Na socialnem področju pa so nepogrešljivi prostovoljci, ki dopoldne razdeljujejo pomoč. Med njimi so upokojenci, pa tudi posamezniki, ki sami prejemajo denarno socialno pomoč, a želijo ostati aktivni in vključeni v skupnost.
»Ko enkrat postanejo del ekipe, čutijo pripadnost. To jih zadržuje,« pravi Bunderla.
Delovanje organizacije je tesno povezano z lokalnim okoljem. Občina Kočevje po besedah sogovornice izkazuje razumevanje in podporo, kar omogoča stabilno izvajanje programov.
Podjetja sodelujejo predvsem pri namenskih zbiranjih sredstev in krvodajalstvu, kjer zaposlenim omogočajo odsotnost z dela. »Na tem področju bi si želeli še več sodelovanja,« dodaja.
Ko šteje hitrost
Ena ključnih prednosti Rdečega križa je hitrost odziva. Medtem ko so drugi sistemi vezani na postopke in odločbe, lahko sami ukrepajo takoj.
»Pomembno je, da sistem ne odpove. In da smo vsi, ki delamo za ljudi, povezani. Le tako lahko preprečimo najhujše,« poudarja Bunderla.
Delo dodatno otežujejo izredne razmere, ki jih je zaradi podnebnih sprememb vse več. Toča, poplave in druge naravne nesreče zahtevajo takojšen odziv, pogosto tudi izven lokalnega okolja.
Rdeči križ Kočevje je sodeloval tudi pri pomoči ob velikih poplavah po Sloveniji, med epidemijo covida-19 ter ob prihodu beguncev iz Ukrajine.
»Takrat hitro ugotovimo, da je vsega premalo. Kadra, sredstev, materialnih dobrin,« opozarja sogovornica.
Kljub izzivom ostajajo cilji jasni. Na področju prve pomoči želijo ohraniti prepoznavnost in vsako leto usposobiti nove generacije, predvsem mladih voznikov.
Pri krvodajalstvu si prizadevajo za več mladih darovalcev, saj se prebivalstvo stara, s tem pa upada tudi število krvodajalcev.
Na socialnem področju pa je želja preprosta, a hkrati zahtevna: da bi vsak, ki dela, zaslužil dovolj za dostojno življenje.
Avtobus poln smeha
Ob vseh številkah, krizah in sistemskih izzivih pa ostaja tisto, kar daje delu smisel, nekaj povsem človeškega.
»Nekaj najlepšega je, ko se z letovanja vrne poln avtobus srečnih, razigranih otrok,« pove Bunderla.
Približno 70 otrok vsako leto odpeljejo na letovanje. Za mnoge med njimi je to edina priložnost za brezskrbne počitnice.
In prav v teh trenutkih, ko se stiska za nekaj dni umakne veselju, se potrjuje bistvo 160-letne zgodbe Rdečega križa: pomoč, ki presega statistiko in se dotika ljudi tam, kjer jo najbolj potrebujejo.
