V Krekovem domu v Sodražici je na ogled razstava z naslovom Človek, ki je opozoril Tita, avtorja prof. Janeza Miheliča in njegovih sodelavcev. Na panojih, bogato opremljenih s slikovnim gradivom in spremljevalnim besedilom, je predstavljen pogumni mož in rojak France (Franjo) Pirc, rojen leta 1899 v Žimaricah. Bil je borec za severno mejo, kasneje general, pilot in komandant letalstva Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.
Visoke vojaške šole je zaključil v Kraljevini Jugoslaviji. Na začetku druge svetovne vojne so ga Nemci ujeli v Zemunu pri Beogradu, ki je takrat pripadal Neodvisni državi Hrvaški. Zaprli so ga in mu ponudili izbiro med ujetništvom v Nemčiji ali služenjem v NDH. Do leta 1943 se je pridružil Pavelićevi vojski, oktobra istega leta pa je z lahkim letalom Avia FL-3 prebegnil na osvobojeno ozemlje pri Bugojnu. Zaradi tega so mu ustaši zverinsko pobili ožje družinske člane – ženo in komaj rojeno hčerko.
Pismo iz Argentine
Leta 1944 je napredoval v čin partizanskega generalmajorja. Od takrat je bil šolan in izkušen Pirc na Titovo zahtevo v vrhu jugoslovanskega vojaškega letalstva ter do leta 1946 njegov prvi komandant. Od leta 1947 do 1949 je bil jugoslovanski veleposlanik v Argentini. Iz Buenos Airesa je Titu, s katerim sta se v medsebojni komunikaciji tikala, v slovenščini poslal pismo, v katerem je kritiziral politiko partije in vlade.
»Kakor sam veš, jaz nisem komunist, ampak navdušen rodoljub, ki je z narodom vedno živel in čustvoval v sreči in nesreči ter končno izgubil svojo družino in s tem tudi zasebno življenje. Kot tak jaz že leta opazujem in presojam našo politično in gospodarsko situacijo, in posebej danes, po zadnjih podatkih, sem spregledal stvarnost ter se odločil, da ti odkrito in pošteno izložim svoje stališče in ustrezne predloge. Tako mi narekuje moja vest, in na to nimam samo pravice, ampak tudi dolžnost kot jugoslovanski patriot. Pripravljen sem na vse posledice tega svojega koraka, ki sem ga storil v obrambi interesov našega ljudstva in predvsem našega kmeta…« Franjo je maršalu med drugim predlagal nujnost uvedbe (vsaj) dvo partijskega sistema v Jugoslaviji.
Vrnil se je kot emigrant
Pirc je bil zaradi pisma takoj odpoklican in nekaj časa kot emigrant ostal v Argentini. Kljub temu njegove zasluge kot vojaka očitno niso bile pozabljene, saj se je kasneje vrnil v Beograd. Leta 1954 je v svojem 55. letu umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v župniji Sodražica, na nagrobniku pa poleg staršev piše: Sin France, general aviacije. »General Pirc je bil pozabljen. S to razstavo smo želeli osvetliti njegovo vojaško in domoljubno poslanstvo, ki je, gledano z distance preteklega časa, res pogumno,« je ob odprtju razstave, ki je pritegnila številne obiskovalce, povedal sodraški župan Blaž Milavec. Več o generalu Pircu je bilo zapisano v knjigi Sodraških 800, z razstavo pa so nekoliko bolj poglobili njegovo vojaško in politično življenje.
»Ko sem letos spomladi prebiral knjige o našem rojaku, me je prešinila misel o razstavi. Predvsem me je navdihnilo njegovo pismo maršalu, ki je, lahko bi sklepali, na nek način potrdil Pirčeve navedbe. General zaradi tega ni bil preganjan, kot so bili mnogi drugi. Naš general je ostal visoki upokojenec vojske in je živel med Beogradom in Žimaricami,« je ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 31. marca prihodnjega leta, povedal prof. Janez Mihelič.
(mgć)