Toča je eden najbolj uničujočih vremenskih pojavov, saj lahko že v nekaj minutah povzroči veliko škodo na avtomobilih, strehah, pridelkih in vrtovih. Čeprav jo največkrat povezujemo s poletnimi nevihtami, marsikoga zanima, kako pravzaprav nastanejo ledene kepe, ki padajo z neba.
Toča nastaja v močnih nevihtnih oblakih, imenovanih kumulonimbusi. Ti oblaki se razvijejo predvsem v toplih in soparnih dneh, ko se topel in vlažen zrak hitro dviga v višje plasti ozračja. Tam naleti na precej hladnejši zrak, zaradi česar vodne kapljice zamrznejo in nastanejo drobni ledeni delci.
Močni vzgonski vetrovi v nevihtnem oblaku te ledene delce večkrat dvignejo visoko v oblak in jih nato ponovno spustijo. Med vsakim potovanjem skozi oblak se nanje nalagajo nove plasti podhlajene vode, ki ob stiku z ledenim jedrom zmrznejo. Tako toča postopoma raste in postaja vse večja.
Ko ledena zrna postanejo pretežka, da bi jih vzgonski vetrovi še zadrževali v zraku, padejo proti tlom. Njihova velikost je lahko zelo različna – od nekaj milimetrov pa vse do več centimetrov. V redkih primerih lahko posamezna zrna dosežejo velikost teniške žogice ali pa so celo še večje.
Najpogosteje se toča pojavlja od pozne pomladi do konca poletja, ko so razmere za razvoj močnih neviht najbolj ugodne. V Sloveniji je največ toče običajno v mesecih od maja do avgusta, čeprav se lahko pojavi tudi v drugih koncih leta.
Poleg velikosti je pomembna tudi hitrost padanja. Manjša zrna padajo s hitrostjo okoli 30 kilometrov na uro, večja pa lahko dosežejo tudi več kot 100 kilometrov na uro. Prav zaradi velike hitrosti lahko povzročijo poškodbe ljudi, živali in veliko materialno škodo.
Ko se približuje nevihta s točo, je priporočljivo avtomobil parkirati pod streho ali v garaži, zapreti okna in vrata ter zaščititi občutljive predmete na prostem. Če smo na prostem, poiščimo trdno zavetje in se izogibajmo drevesom, pod katerimi lahko padajo veje.
Čeprav toče ne moremo preprečiti, lahko z rednim spremljanjem vremenske napovedi in pravočasnimi zaščitnimi ukrepi bistveno zmanjšamo njene posledice. Močne poletne nevihte so vse pogostejše, zato je dobro vedeti, kako ta vremenski pojav nastane in kako se nanj pripraviti.
M. G.