Potem ko je minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec skupaj z župani enajstih občin podpisal protokol o nadaljnjih aktivnostih za uresničitev 3. a razvojne osi med Ljubljano in Petrino, smo na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo naslovili več vprašanj o nadaljnjih korakih projekta. Med drugim nas je zanimalo, kaj podpis protokola pomeni v praksi, kakšna je časovnica projekta in kdaj lahko prebivalci pričakujejo prve vidne aktivnosti na terenu.
Na Direkciji pojasnjujejo, da podpis protokola pomeni seznanitev županov s projekti, ki so trenutno v različnih fazah. Nekateri so že v postopkih umeščanja v prostor ali priprave projektne dokumentacije, pri drugih pa se načrtovanje šele začenja. Kot poudarjajo, gre za enega od korakov pri nadaljevanju že začetih aktivnosti na 3. a razvojni osi.
Časovnica se po posameznih odsekih razlikuje.
Na direkciji opozarjajo, da lahko postopki umeščanja v prostor pri nekaterih odsekih trajajo tudi več kot pet let.
Šele po zaključku teh postopkov sledita priprava dokumentacije za gradnjo in pridobivanje potrebnih dovoljenj. Kjer posegi potekajo ob obstoječih cestah, so postopki praviloma krajši.
Prve vidnejše aktivnosti na terenu so po trenutnih načrtih predvidene leta 2027.
Takrat naj bi se začela gradnja prve faze podvoza na Škofljici, predviden pa je tudi začetek izvedbe prve etape tretjega prometnega pasu med naseljema Smrjene in Gradišče.
Projekt 3. a razvojne osi je v javnosti prisoten že vrsto let, zato smo Direkcijo vprašali tudi, zakaj naj bi prebivalci tokrat verjeli, da bo projekt dejansko napredoval.
Odgovarjajo, da gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov države, pri katerem si bodo prizadevali za čim hitrejše izvajanje postopkov na posameznih odsekih in postopen prehod projekta v izvedbo.
Na vprašanje, kateri odseki bodo imeli prednost, pojasnjujejo, da bo vrstni red izvedbe odvisen predvsem od pripravljenosti posameznih projektov. Ključni dejavniki bodo izdelana projektna dokumentacija, uspešno pridobljena zemljišča, gradbena dovoljenja tam, kjer bodo potrebna, ter razpoložljiva sredstva državnega proračuna.
Po ocenah Direkcije bo nova prometna povezava prinesla več koristi tako prebivalcem kot gospodarstvu. Poleg krajših potovalnih časov in večje prometne varnosti pričakujejo boljšo dostopnost območja, lažji dostop gospodarstva do trgov, večjo konkurenčnost regije, privlačnejše pogoje za nove naložbe ter boljše pogoje za življenje in delo v občinah ob načrtovani prometni povezavi.