Ob lanski podelitvi nagrade vodji narodnozabavnega ansambla Franca Miheliča za življenjsko delo, ki je bil njen prvi prejemnik, so v Zvezi društev diatonične harmonike Slovenije sklenili, da bodo letos nadaljevali z novim projektom v čast možu, ki je pustil neizbrisen pečat ne le v slovenski narodnozabavni glasbi, temveč tudi v tujini. Njemu v čast so v Ribnici pripravili prvi festival diatonične harmonike, ki bo potekal vsaki dve leti in postal tradicionalen.
Tekmovanje je rezultat povezovanja in dobrega sodelovanja med Zvezo društev diatonične harmonike Slovenije, družino Mihelič, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območno izpostavo Ribnica ter seveda vsemi tekmovalci.
»Kot predsednik Zveze društev diatonične harmonike Slovenije sem dal pobudo za ta projekt in mislim, da je to najmanj, kar lahko storimo, da se gospodu Miheliču zahvalimo za vso glasbo, ki nam jo je dal in nam jo še vedno daje,« je poudaril Gregor Rošer, predsednik zveze.
Tekmovanje v deželi suhe robe je potekalo v osmih starostnih kategorijah, od najmlajših do najstarejših.
Meh diatonične harmonike je raztegovalo 122 tekmovalcev, ki so zaigrali po dve skladbi po lastni izbiri iz Miheličeve zakladnice. Tekmovali so predstavniki petih držav – poleg Slovenije še iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Nizozemske.
»Bom čisto iskren – Miheličeva glasba ima izjemno veliko ljubiteljev, zato ni bilo težko pritegniti tako velikega števila tekmovalcev,« je dejal Rošer.
Franc Mihelič – velik glasbenik, velik človek in ustanovitelj ansambla, ki deluje že od leta 1970 – ima edinstven občutek za igranje, kakršnega nima nihče drug. Njegov ansambel je eden najbolj prepoznavnih in dolgo delujočih slovenskih narodnozabavnih ansamblov, znan po mehkem, melodičnem zvoku harmonike in pesmih, ki pogosto opevajo naravo, domovino in preprostost življenja na podeželju.
»Rad bi čestital vsem tekmovalkam in tekmovalcem – zelo lepo ste zaigrali. Vem, da so skladbe kar zahtevne in da je za njihovo izvedbo potrebnega veliko truda, zato ste se res lepo potrudili. Povedal bom tudi to, da ko sem sam začel igrati – pri štirih letih – je bilo težko priti do inštrumenta, saj je bil zelo drag, pa tudi izdelovalcev harmonik je bilo malo, če sploh kateri. Če je volja, se vse zmore,« je vtise ob pogledu na po srcu mlade harmonikarje in harmonikarice, ki nadaljujejo to, kar Franc Mihelič živi vse življenje, strnil glasbeni magister.
Njegov učenec je bil nekoč tudi ribniški župan Samo Pogorelc. »Nisem bil med najpridnejšimi, vendar moram reči, da sem izjemno vesel in ponosen. Vedno sem občudoval gospoda Franca Miheliča. Hvala vam za vse, kar ste naredili za našo okolico in za Slovenijo, da je prepoznavna tako doma kot tudi po svetu. Z veseljem vas prihodnje leto ponovno gostimo v novem kulturnem Urban centru,« je dejal župan.
»Vesel sem, da smo v enajstih letih, odkar obstaja zveza, ustvarili veliko lepih projektov. Vse smo naredili z ljubeznijo do harmonike,« je dodal Rošer.
»V največjo čast in veselje si štejemo – hkrati pa to razumemo kot potrditev našega dela –, da gospod Franc Mihelič postaja častni član Zveze društev diatonične harmonike Slovenije. Za to se mu res iskreno zahvaljujem,« je ob izročitvi priznanja dejal Rošer.
Milan Kokalj, dolgoletni član, kitarist in pevec Miheličevega ansambla, je poudaril, da mora slovenska glasba kot del naše kulturne dediščine ostati živa. »Če bomo imeli pravi odnos do naše glasbe – veste, kaj se zdaj dogaja? Marsikaj se spreminja, in žal tudi slabša. V tujini, tudi čez Alpe, so zelo dobri harmonikarji, a če jim bomo prepustili našo glasbo, bodo kmalu rekli, da je njihova, ne več naša. To pa ni prav,« je opozoril.
Na tekmovanju harmonikarjev je med izstopajočimi nastopi blestela Mia Ovčjak, mlada glasbenica iz Velenja, ki s harmoniko igra že sedem let. Kljub močni konkurenci je osvojila najvišjo nagrado, kar jo je, kot pravi, prijetno presenetilo.
»Zmage nisem pričakovala, saj je bila konkurenca res močna,« je povedala z nasmehom. Mihaličeve skladbe so ji še posebej pri srcu, saj jih igra z veliko veselja in občutkom. Tokrat je izvedla skladbi Majski ples in Meh za smeh.
Na vprašanje, ali bo njena prihodnost povezana z glasbo, je odgovorila: »Seveda, najprej bom nadaljevala v srednji glasbeni šoli, potem pa bomo videli, kam me bo pot zanesla.«
Talentirana harmonikarka, sicer učenka Osnovne šole Antona Aškerca v Velenju, je že dvakratna državna in evropska prvakinja. Glasba jo spremlja od otroštva – dolgo je igrala tudi violino, danes pa ves svoj čas in srce posveča harmoniki.
(mgć)
