Poznate zgodovino znamenite kočevske bombice?

Tudi Kočevje ima svojo sladko zgodbo. Med najbolj prepoznavnimi lokalnimi dobrotami so prav gotovo kočevske bombice, ki jih je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril slaščičar Slavko Batis. Njegov sin Roman Batis danes s ponosom pripoveduje, kako je nastala slaščica, ki je zaznamovala generacije Kočevcev.

»Po razstavi živilsko-slaščičarske stroke leta 1955 je oče dobil idejo, da bi izdelal prepoznavno slaščico, ki bi imela tudi ime kraja. Tako kot ima Dunaj sacher torto, Bled blejsko rezino ali Prekmurje prekmursko gibanico,« pojasnjuje Roman Batis.

Ime bombica je nastalo po naključju. Med izdelavo mu je ena od slaščic padla na tla in se ob padcu raztreščila. »Takrat je nekdo rekel, da je eksplodirala kot bomba – in ime je ostalo,« pripoveduje. Sprva so jo prodajali kot bombico, kasneje pa je, zaradi velike priljubljenosti med domačini, dobila ime kočevska bombica.

Sloves slaščice se je hitro razširil tudi izven Kočevja, vse do Ljubljane. Strokovnjaki s področja živilske stroke so prihajali po recepturo, saj so želeli izdelovati »ljubljansko bombico«, vendar Slavko Batis tega ni dovolil. Recept je ostal doma.

Do njegove upokojitve je bilo izdelanih več kot 200 tisoč bombic. Če bi jih zložili eno poleg druge, bi segale več kot 20 kilometrov daleč.

Kočevska bombica je sestavljena iz treh značilnih plasti: biskvitne osnove, aromatičnega punč-rum namaza ter kremastega nadeva na vrhu. Posuta je s kakavom, ki ustvari preplet sladkega, grenkega in značilne punč arome. Prav ta kombinacija ji daje poseben, prepoznaven okus.

Pred časom so bombico predstavili tudi priznanemu etnologu dr. Janezu Bogataju, ki je bil nad njo navdušen in je predlagal, da se jo zaščiti kot del lokalne kulinarične dediščine.

Danes tradicijo nadaljuje slaščičarna Sarine dobrote. Podjetnica Sara Osterman je kočevsko bombico tudi zaščitila. Tako sladica, ki je nastala iz ideje o prepoznavnosti mesta, ostaja del kočevske identitete in spomina na čas, ko je ena družinska slaščičarna ustvarila simbol kraja.