Blaž Lušin je včeraj stal na Mesarskem mostu v Ljubljani in pri tem v rokah držal plakat za zbiranje sredstev za zdravljenje mišične distrofije Jake Škofa iz Ribnice. Pri tem je mislil, da ga znova čaka težek dan.
Potem pa je mimo prišla Marija, mlada begunka iz Ukrajine. Na prvi pogled jo Lušin opisuje kot tiho in nežno, z violo v rokah. Ob tem ga ni nič vprašala, samo pristopila je k njemu in začela igrati.
V tistem trenutku se je vse spremenilo. Zvok viole je napolnil z nečim posebnim. Avtor je ta zvok opisal kot upanje. Ljudje so se začeli ustavljati, poslušati in darovati. Nekateri so ob tem tudi jokali, Lušin pa je pri tem komaj stal.
Ob tem trenutku povezanosti in dobrodelnosti sta Lušin in mlada Ukrajinka posnela tudi zgornjo fotografijo. Po Lušinovih besedah to ni samo fotografija, ampak gre za nekaj več. To je zgodba o solidarnosti, o begunstvu, o bolezni, o glasbi… Nenazadnje pa tudi zgodba o tem, kako se lahko neznanci v trenutku povežejo.
Če želite pomagati, lahko prispevate svoj delež prek SMS donacije.