Po pustnem rajanju danes s pepelnično sredo vstopamo v 40-dnevni postni čas, ki vodi do velike noči. Za vernike Katoliške cerkve je ta dan zaznamovan s strogim postom, kar pomeni, da se lahko le enkrat v dnevu do sitega najedo. V številnih cerkvah bo potekal obred pepeljenja, s katerim simbolično vstopajo v obdobje spokornosti in priprave na največji krščanski praznik. Postni čas se bo sklenil s slovesno večerno mašo velikega četrtka, ki naznanja začetek svetega velikonočnega tridnevja.
Obred pepeljenja, pri katerem duhovnik vernikom na glavo posuje blagoslovljen pepel, ima globok simbolni pomen. S tem dejanjem posameznik izrazi svojo pripravljenost na notranjo prenovo in duhovno rast. V svetopisemskem kontekstu pepel predstavlja minljivost, ponižnost in pokoro, hkrati pa je tudi znamenje novega začetka.
Papež Frančišek je v svoji poslanici ob začetku posta izpostavil pomen tega obdobja kot romanja vere in upanja. Letos, ko post poteka v duhu jubilejnega leta, vernike spodbuja k razmišljanju o skupnem duhovnem popotovanju ter spreobrnjenju, ki ga Bog namenja posameznikom in skupnosti.
Postni čas, ki traja vse do velike noči, je v preteklosti močno vplival tudi na prehrano. Medtem ko je pustni čas znan po mastnih in obilnih jedeh, je post usmerjen v preprosto in skromno prehrano. Tradicionalno so v tem obdobju prevladovale brezmesne jedi, kot so zelenjavne enolončnice, mlečne jedi, kaše, žganci, jedi s fižolom in zeljem ter krompir. Na Primorskem in v Istri je bila priljubljena tudi polenovka s polento. Med značilnimi postnimi dobrotami pa najdemo preste in alelujo – jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov.
Ob začetku postnega obdobja Slovenska karitas že dvajseto leto zapored začenja akcijo 40 dni brez alkohola, ki bo trajala do 19. aprila. Namen akcije je spodbujanje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola, nasilja, nesreč in bolezni.
