Velike Lašče so izgubile izjemnega poznavalca domačih krajev, raziskovalca in človeka številnih pobud. Umrl je Manfred Deterding, prejemnik Priznanja Občine Velike Lašče leta 2010 za delovanje na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Star je bil 76 let.
Deterding je v lokalnem okolju pustil globoko sled. Med vojno za Slovenijo je kot vodilni predstavnik Krajevne skupnosti Velike Lašče skupaj s sodelavci organiziral oskrbo za pripadnike Teritorialne obrambe, v prvih letih delovanja samostojne občine pa je opravljal naloge poveljnika štaba civilne zaščite. Njegovo delovanje je bilo vselej prežeto z občutkom odgovornosti do skupnosti.
Kot avtor ali soavtor je izdal več publikacij o znamenitostih občine Velike Lašče, sodeloval pri oblikovanju vsebin občinske spletne strani ter pisal članke o naravni in kulturni dediščini, ki so bili objavljeni v Trobli. Bil je glavni pobudnik projekta ZID in predsednik društva Claustra Alpium Iuliarum, s katerim je prispeval k raziskovanju in ohranjanju rimskega obrambnega sistema na tem območju.
Z neutrudnim raziskovanjem arhivov je sestavil seznam padlih v prvi svetovni vojni iz župnije Velike Lašče. Prav po njegovi zaslugi so ti dobili dostojno obeležje na velikolaškem pokopališču. Na njegovo pobudo je Agencija RS za okolje v Velikih Laščah postavila tudi avtomatsko meteorološko postajo, kar je še ena od njegovih trajnih pobud v domačem kraju.
Strokovnjak, ki je ohranjal seizmološko dediščino
Svojo poklicno pot je Manfred Deterding zaznamoval kot dolgoletni sodelavec Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer je deloval kot seizmolog. V strokovnih krogih je bil znan predvsem po analizi analognih seizmogramov – zapisov potresnih valov, ki so jih starejši merilni sistemi beležili na papir ali filmski trak. Ti zapisi predstavljajo dragocen zgodovinski vir podatkov o potresni dejavnosti v Sloveniji in širši regiji.
Zasnoval je arhiv analognih seizmogramov ter skrbel za njihovo ustrezno hrambo, s čimer je pomembno prispeval k ohranjanju slovenske seizmološke dediščine. Njegovo delo je omogočilo primerjave med preteklimi in sodobnimi meritvami ter podprlo številne znanstvene raziskave. Na Golovcu, kjer deluje slovenska seizmološka služba, je dolga leta sodeloval kot cenjen član strokovne ekipe. Kolegi so ga opisovali kot izjemnega poznavalca svojega področja, ki je znanje z veseljem prenašal na mlajše generacije.
Zaznamoval je obdobje prehoda od analognih k digitalnim merilnim sistemom in s svojim delom ohranil pomemben del zgodovine slovenske seizmologije.
Raziskovalec domačih krajev
V domačem okolju se ga bodo spominjali kot vedoželjnega raziskovalca naravne in kulturne dediščine, ki je svoje bogato poznavanje krajev z veseljem in žarom delil s šolsko mladino, domačini in obiskovalci. Bil je človek, ki je znal povezovati znanstveno natančnost in iskreno ljubezen do domače zemlje.
Pogreb pokojnika bo v soboto, 28. februarja 2026, ob 14.30 izpred poslovilne vežice v Velikih Laščah na pokopališče v Dvorski vasi.