fbpx
E-UTRIP
Aktualno Narava Narava & zdravje

Ponovna poselitev risa, za Goryjem še Boris

Drugega izmed treh risov, ki so jih v zadnjem letu pripeljali iz romunskih Karpatov, so spustili iz loško-potoških gozdov. Ime so mu dali Boris.

Stotnija žena in mož je v sončnem dopoldnevu, ob koncu minulega tedna, nekaj minut stoje obmolknilo, ko sta Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije in Stanko Anzeljc, prvi mož zelene bratovščine Loški Potok, iz prilagoditvene obore nad vasjo Travnik v naravo spustila risa Borisa. Pred njim sta v svobodo že skočila dva risa, ki sta bila prav tako pripeljana iz vzhodnega dela romunskih Karpatov. Ris Gory, ki so ga pred dobrim letom spustili iz iste obore, že ima potomce, pred dobrim mesecem pa se je v snežnem metežu Snežniških gozdov dotaknil ris Katalin, ki se trenutno zadržuje med Rakitno in Mokercom.

Ris kot tretja vrsta zveri v Sloveniji

Poleg medveda in volka je ris tretja vrsta zveri v Sloveniji. Je plaha, kratkorepa mačka na štirih nogah, v Sloveniji pa velja za najbolj ogroženo vrsto sesalcev, sicer pa je izjemno redka žival tudi v svetovnem merilu. O tem nas podučijo zapisi v ducatih strokovnih priročnikih, ki podrobno opisujejo naravo te tretje vrste zveri naših prostorov.

V 20. stoletju so rise popolnoma iztrebili, pred 47-imi leti pa so vrsto razumevajoči gozdarji po izpustitvi v vasi Trnovec naselili v Kočevskem Rogu. Potomci teh šestih risov, ki so jih takrat pripeljali s Slovaške, so ogroženi in zaradi parjenja v sorodstvu (trenutno naj bi jih bilo okoli deset) na robu izumrtja. S ponovno poselitvijo pa jih v okviru mednarodnega projekta Life Lynx pomagajo obnoviti.

Ris je skoraj izumrl

»Cilj je seveda reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije te zveri v naših gozdovih, ki je na prelomu dvajsetega stoletja (skoraj) izumrla in sicer tako, da ne bi ris več ogrožal samega sebe,« si želi Rok Černe, koordinator projekta Life Lynx. Povedal je tudi, da so tega risa, takrat še brez imena, tik pred zaprtjem meja zaradi Covida-19 iz Romunije pripeljali ob velikem razumevanju (pomoči) pristojnih.

Loško-potoški gozdarji si štejejo v čast, da jim je bila zaupana tudi karantena Borisa. »Prvi dan je bil videti lačen in utrujen, nekaj dni tudi paničen. Kmalu se je po zajetnem obroku s poginulo srno hitro okrepčal in postavil na noge, še bolj pa, ko se je pojedine loteval vsak teden,« je povedal Stanko Anzeljc, predsednik Lovske družine Loški Potok.

Ob prihodu v oboro so risa pričakale risbe osnovnošolcev

Ob prihodu v oboro so risa z risbami pričakali tudi osnovnošolci s tega območja. Učenci iz OŠ dr. Ivana Prijatelja iz Sodražice so v okviru projekta Mladi varuhi risov, med osmimi šolami, zanj predlagali 58 imen. Komisija v sestavi Stanka Anzeljca, ambasadorja projekta Petra Prevca, predstavnice projekta Mance Velkavrh in Mojce Vesel, profesorica biologije iz Sodražice, izbrali ime Boris. »Odziv učencev je bil izjemen. Ime je sestavljeno iz dveh delov, ki predstavljata naravo, in sicer bor (drevo) in ris (žival). Vmes smo zbrali še nekaj domiselnih risb.

Do divjadi in zveri v gozdu se je potrebno spoštljivo vesti

»Vsi si želimo, da bi se novi stanovalec naših gozdov v njih počutil svobodno in plemenito,« je na učence ponosna Veselova. Tudi prvi mož slovenske lovske tovarišije je izkazal spoštljiv odnos do ponovne poselitve risa, ki zagotovo sodi v ta prostor. Koliko divjadi lahko sprejeme naše okolje in kje je meja, ko je treba ukrepati? »Moramo se zavedati, da mi prihajamo v dnevno sobo divjadi in zveri. Zato se moramo do njih spoštljivo vesti. Tudi tako, da v zavetju gozdov ne ustvarjamo hrupa z avtomobili in kolesniki. Izbrati moramo primerne poti in uporabiti gozdni bonton,« priporoča Bradač. Tudi to je pogoj za sobivanje človeka z divjadjo.

(mgć)



Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki