Poznate koga, ki ima kakšen poseben talent, lepo riše, poje, peče torte ipd.? Z največjim veseljem mu/ji namenimo nekaj prostora, da se predstavi in pokaže kaj zna. Tokrat vam predstavljamo enkratno ilustratorko.
25-letna Urša Oražem prihaja iz Dolenje vasi pri Ribnici, je pa domača tudi v kočevskih koncih. Že nekaj let namreč živi v Kočevju, kjer je končala tudi srednjo šolo – ekonomski tehnik.
»Po končani srednji šoli se za študij nisem odločila, saj sem imela malo drugače zastavljene cilje kakor večina sošolcev. Če bi imela še eno priložnost, bi se morda sedaj odločila drugače,« pove 25-letnica.
Trenutno je zaposlena v Ljubljani, zato je časa za ustvarjanje manj, kot bi si ga želela. No, takrat pa s toliko večjim veseljem sede za mizo in riše. Ure pa kar zbežijo…
»Rišem že od malega. Moj talent so opazili že v vrtcu – sedaj bi se bolj smejala svojim risbam ampak vseeno mislim, da sem bila za svoja leta kar nadarjena. Veselje do risanja se je nadaljevalo tudi v osnovni šoli vse do dne, ko mi je učiteljica v 4. razredu pri likovnem pouku dala oceno »uspešno« in ne »zelo uspešno«. Takrat se mi je vse zamerilo in z risanjem sem prekinila za kar nekaj let. Nato sem v 8. razredu ponovno prijela za svinčnik. Takrat je moj talent opazila tudi učiteljica likovnega pouka ter me usmerjala v tej smeri. Sprejemne izpite na Oblikovni šoli v Ljubljani sem opravila z odliko, vendar sem se zaradi strahu in dolge vožnje raje odločila, da se ne vpišem tja – to še vedno obžalujem,« je iskrena nadarjena Urša.
Trenutno ji risanje predstavlja sprostitev. Njene risbe so tudi presenečenje za rojstne dneve. »Ni lepšega, kot videti nekoga, ki dobi takšno darilo ter ima v očeh solze sreče. S tem se trud res poplača. Večkrat razmišljam, da bi se s tem lahko ukvarjala bolj profesionalno,« a problem je čas, ki ga je prevečkrat premalo, doda.
Od svinčnika do akvarela in…
Umetnica je začela ustvarjati s klasičnimi barvicami, nato svinčnikom, akvareli… Trenutno ustvarja z akrilnimi barvami. Najraje riše živali, portrete, pa tudi avtomobile. No, slednji ji povzročajo kar nekaj sivih las… »Enostavno je preveč drobnih detajlov, ravnih linij in odsevov. Preveč zakomplicirano za moje živce. Ampak, če je treba, si pač vzamem kakšni dve uri več, pa je… Aja, pa tudi risanje las – to je še hujše. Mogoče edino za to lahko rečem, da mislim, da se nikoli ne bom naučila,« v smehu pove simpatična Urša.
Glede na to, da umetnik z leti samo še raste, bo zagotovo izpilila tudi to.
m.l.