Razmere na področju vključevanja romske skupnosti v občini Ribnica ostajajo zahtevne, dosedanji ukrepi pa po oceni občine ne prinašajo zadostnih rezultatov. Občina zato od države pričakuje spremembe zakonodaje, učinkovitejše programe integracije ter jasnejšo povezavo med pravicami in odgovornostmi. O tem so v sredo govorili tudi s predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, ki so obiskali Ribnico in si razmere ogledali tudi na terenu.
Občino Ribnica so obiskali vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za narodnosti Gregor Perič, podsekretarka Mirjana Dražetić in sekretarka Petra Pozderec. Sprejeli so jih župan Samo Pogorelc, podžupan Vojko Štanfelj, sodelavci občinske uprave in predsednica Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti Tina Mate.
Obisk je bil del prizadevanj urada, da se neposredno seznani z razmerami v občinah, kjer živi romsko prebivalstvo. Eden od razlogov za obiske na terenu je tudi preverjanje, kako v praksi deluje spremenjeni mehanizem zagotavljanja državnih sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji.
Na srečanju so poudarili pomen neposrednega dialoga z lokalnimi skupnostmi, saj se razmere med posameznimi deli Slovenije močno razlikujejo. Medtem ko je ponekod vključevanje Romov uspešnejše, so v drugih okoljih težave še vedno izrazite.
V občini nekaj več kot 200 Romov
Po podatkih, predstavljenih ob obisku, v občini Ribnica živi nekaj več kot 200 Romov. Med področji, ki zahtevajo največ pozornosti, so izobraževanje, zaposlovanje, socialno vključevanje in varnost.
Posebno pozornost so namenili otrokom in mladim. Kot eno ključnih poti do dolgoročnih sprememb so izpostavili čim zgodnejše vključevanje romskih otrok v vrtec in nato redno nadaljevanje izobraževanja. V preteklem šolskem letu je ribniško osnovno šolo po podatkih, predstavljenih na srečanju, obiskovalo približno 70 romskih učencev.
Prav izobrazba in poznejša vključitev na trg dela sta bili izpostavljeni kot pomembna pogoja za samostojnost posameznika. Če otroci in mladostniki ostanejo zunaj izobraževalnega sistema ter organiziranih dejavnosti, je tveganje za socialno izključenost in prevzemanje negativnih vedenjskih vzorcev bistveno večje.
Predstavniki države so napovedali tudi oblikovanje delovne skupine, ki naj bi se ukvarjala s to problematiko. Kot je bilo mogoče slišati ob obisku, je bilo v preteklih letih pripravljenih že veliko analiz in predlogov, zato naj ne bi bilo več smiselno vedno znova iskati novih izhodišč. Potrebni naj bi bili konkretni kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni ukrepi.
Pogorelc: Dosedanji programi ne dosegajo cilja
Župan Samo Pogorelc je predstavnikom urada predstavil razmere v romskih naseljih, pa tudi težave, povezane s posamezniki, ki živijo zunaj njih, v urbanem okolju.
Ob tem je poudaril, da rešitev ne vidi zgolj v zagotavljanju dodatnega denarja za različne programe in posamezne vsebine. Po njegovem mnenju je treba preveriti njihovo učinkovitost in sredstva usmerjati tja, kjer je mogoče pokazati konkretne rezultate.
»Na eni strani imamo zakonodajo, ki jo je treba nemudoma spremeniti, na kar že dolgo opozarjamo, na drugi strani pa tudi programi, ki so zdaj na voljo, ne dosegajo cilja same integracije,« je poudaril Pogorelc.
Občina si želi sistem, v katerem bi bile pravice tesneje povezane z odgovornostmi, predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja in spoštovanja zakonodaje. Župan je opozoril tudi na potrebo po večji preglednosti programov ter jasnih kazalnikih, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali posamezni ukrepi dejansko izboljšujejo razmere.
Hkrati je poudaril, da romske skupnosti ni mogoče obravnavati kot enotne skupine. Tudi v Ribnici živijo posamezniki in družine, ki so vključeni v izobraževanje in delo ter spoštujejo pravila skupnosti. Težave po njegovih besedah povzroča del prebivalstva, pri katerem integracija ni uspela.
Lepovče kot možni pilotni projekt
Eden konkretnejših predlogov Občine Ribnica je povezan z romskim naseljem Lepovče. Občina ima za njegovo ureditev pripravljen projekt z gradbenim dovoljenjem, območje pa bi po Pogorelčevih besedah lahko postalo primer pilotnega projekta celovitega urejanja romskega naselja.
Pri tem ne bi šlo zgolj za komunalno infrastrukturo in izboljšanje bivalnih razmer. Pogorelc meni, da bi bilo treba projekt povezati tudi s socialnim podjetništvom in ustvarjanjem možnosti za delo.
»Pilotni projekt v Sloveniji ne more biti samo to, da jim damo vodo, elektriko in vse dobrine, ampak tudi odgovornost in obveznost,« je poudaril.
Kot ključne elemente takšnega pristopa je izpostavil izobraževanje, delo in spoštovanje drugih prebivalcev ter pravil, ki veljajo za vse.
Pogorelc si želi tudi močnejšo vlogo Urada za narodnosti. Po njegovi oceni bi moral imeti urad več pristojnosti in biti učinkovitejša povezava med lokalnimi skupnostmi, ki se s težavami srečujejo neposredno na terenu, in državno ravnjo, kjer se sprejemajo zakonodajne in sistemske rešitve.
Predstavniki države tudi na teren
Srečanje se ni končalo v prostorih občine. Predstavniki Urada za narodnosti so skupaj s predstavniki Občine Ribnica obiskali še romski naselji Goriča vas in Lepovče ter se neposredno seznanili z bivalnimi in drugimi razmerami.
Prav stik s terenom je eden od namenov obiskov, ki jih urad v tem obdobju opravlja po slovenskih občinah. Razmere namreč niso povsod enake, zato naj bi prihodnji ukrepi poleg skupnih državnih izhodišč upoštevali tudi posebnosti posameznih okolij.
V Ribnici od obiska pričakujejo predvsem nadaljevanje pogovorov in konkretne premike. Občina že dalj časa opozarja, da zgolj financiranje brez merljivih rezultatov ne more biti dolgoročna rešitev.