V vseh teh desetletjih se je nabralo veliko zanimivih mejnikov, ki so tlakovali poslovanje podjetja do današnjih dni, ko se pripravlja na novo poslovno prestrukturiranje in posodobitev proizvodnje.
Podjetje je bilo ustanovljeno 27. januarja 1953 kot Državno posestvo SNEŽNIK – zavod posebnega pomena za potrebe republiških organov v primeru vojne. Območje, na katerem je podjetje delovalo, je bilo zaprto in »navadnim smrtnikom« skoraj nedosegljivo. Dejavnosti, ki jih je takrat Državno posestvo Snežnik vzelo pod svoje okrilje, so bile številne: kmetijstvo z živinorejo in poljedelstvom, gozdarstvo z načrtovanjem, upravljanjem gozdov, posekom in spravilom ter odvozom lesa, lovstvo z lovnim turizmom, žaga in predelava lesa, gradbeništvo s prodajalno gradbenega materiala, trgovina z mešanim blagom, mesarstvo, gostinstvo z gostilno in obratom prehrane, vrtec in posebne dejavnosti Snežnik II (Gotenica, Škrilj). Že iz zapisanega je mogoče sklepati, da je podjetje popolnoma obvladovalo takratne gospodarske dejavnosti okolja.
V letu 1980 se je zgodila obsežna posodobitev žagarskega obrata in predelave lesa. Postavilo se je mehanizirano skladišče za lupljenje, krojenje in skladiščenje hlodovine, zgradila se je nova žaga s polnojarmenikom in tračno žago, uredila se je proizvodnja lepljenih plošč in profilov za proizvodnjo stavbnega pohištva. Podjetje Snežnik je bil pojem sodobne žage v Sloveniji.
Pred več kot 40 leti se je dejansko realizirala zadnja temeljita prenova in posodobitev procesov predelave. Takrat je bilo zaposlenih okrog 360 delavcev. Največ je bilo naenkrat na Snežniku zaposlenih 600 delavcev. Iz tega podatka izhaja tudi pomembnost podjetja za širše okolje. To je bilo zlato obdobje delovanja podjetja.
Zaradi tesne povezanosti z gozdarsko dejavnostjo in posledično večjim številom delavcev z omejitvami je bilo leta 1995 ustanovljeno invalidsko podjetje Snežnik Sinpo, ki še dandanes opravlja svojo dejavnost znotraj matičnega podjetja.
Skladno z zahtevami časa in razmer se je Snežnik v letu 1997 preoblikoval v delniško družbo. Neugodne gospodarske razmere so zahtevale nove in nove prilagoditve, ki Snežnika niso zaobšle. Zaradi spremenjenih razmer so odpadale dejavnosti ena za drugo; najprej gradbeništvo in trgovine, nato kmetijstvo, lovstvo itd. Zadnje velike spremembe so se zgodilo, ko je država lastništvo prenesla na novoustanovljeno družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je iz lastništva iztisnila male delničarje. To je spremljal tudi prenos dejavnosti gozdarstva in nekaterih podpornih služb (računovodstvo in finance, varstvo pri delu in kadrovska služba) na matično podjetje SiDG, ki je potrebovalo kader za zagon delovanja.
Danes je Snežnik podjetje v 100 % lasti družbe SiDG, ki jo je država ustanovila za gospodarjenje z državnimi gozdovi in ki Snežniku zagotavlja tudi surovino za lesno predelavo. Snežnik se danes ukvarja samo še s predelavo in obdelavo lesa za uporabo v gradbeništvu in lesni industriji. Ima žagalnico, v kateri letno razreže med 60 in 70 tisoč m3 hlodovine listavcev in iglavcev, decimirnico, kjer bukove deske predela v elemente za nadaljnjo predelavo, ter lamerilnico, kjer izdelujejo lepljene plošče iz masivnega lesa za stavbno in pohištveno industrijo.
»Podjetje danes zaposluje dobrih 150 ljudi v dejavnosti, ki je odločilnega pomena ne samo za lokalno okolje, temveč tudi in predvsem za celotno državo. Državno podjetje sredi državnih gozdov predeluje strateško surovino – les. Ta logična navezanost bi lahko vodila k srečnemu koncu, to je k sodobno organizirani predelavi lesa. Še pred časom se je zdelo, da se prihodnost podjetja nakazuje v vsej svoji nepredvidljivosti, bolje rečeno negotovosti. Pa se je začel dogajati mali čudež. Smo pred prvim investicijskim ciklusom, ki bo vsaj delno razbremenil obstoječo iztrošeno opremo in pomenil preboj v okolje smelejših načrtovanj. Ni še dovolj, je pa začetek,« izpostavlja Janez Pucelj, direktor Snežnika. Svojim sodelavcem in nekdanjim zaposlenim je ob tem čestital za prehojeno pot in vse dosežke, Snežniku pa zaželel še na mnoga leta.