Takšnih prošenj, kot je bila ta, ne dobimo veliko. Oglasil se nam je Bojan Ružman, ki za nov hard & heavy bend išče člane. Na prvi pogled želja entuziasta, a je zelo hitro postalo jasno, da se za tem skriva precej več. Zgodba o glasbi, ki ni nikoli zares utihnila. O bendu, ki je nastajal pred desetletji in zdaj dobiva novo življenje. In o človeku, ki je po izjemno težki življenjski preizkušnji sklenil, da bo glasbi nekaj vrnil.
V Velikih Laščah, v srcu slovenske poezije in proze, nastaja nov bend RIFF’S X. Bojan Ružman zato išče kitarista, basista in pevca. Zamisel o bendu je zorela več let, z njeno uresničitvijo pa je začel po novem letu. Eno od kitar je že zaupal prijatelju, s katerim je konec osemdesetih let igral v bendu Black&out.
Tukaj se zgodba pravzaprav začne oziroma nadaljuje. Pred časom sta naletela na stari CD s sedmimi ali osmimi pesmimi, ki so jih v začetku leta 1991 v dveh dneh posneli »na placu, še v Domu JLA nasproti avtobusne postaje«, slikovito opiše.
Po več kot 35 letih sta ugotovila, da ne gre zgolj za nostalgičen spomin, ampak za nekaj bistveno več. »Pravi zaklad,« pravi Bojan. Demo posnetke bo treba obnoviti, na novo aranžirati, morda kje kaj zamenjati z drugo kitaro, a bistvo ostaja: material še vedno živi.
Ob tem je prišlo tudi spoznanje, da so bili »preklemano dobri, odlični za 22- oziroma 23-letne testosterončke«, pove v smehu.
Morda so bili takrat premalo resni, morda niso ujeli pravega trenutka, da bi jih kdo opazil in »vzel v roke«. Potem so šle poti vsaka v svojo smer – zgodilo se je življenje: služba, družina …
Oprema je šla od hiše, bend je obstal, glasba pa očitno ne.
Zgodba se vrača z novo težo
Bojan pravi, da ima poleg starega materiala pripravljenih tudi sedem do osem novih besedil, sicer še ne povsem dokončanih, a tematsko jasno zasidranih v hard & heavy slog. Govorijo o današnjem času, o kritičnosti, o dvojni osebnosti, o bluesovski baladi, pa tudi o poklonih velikim riff mojstrom. Bend bo, kot pravi, »živel in igral na tradiciji, zapuščini velikih in zahvali riff masterjem, zaradi katerih se nam po vseh teh letih še vedno ježi koža, naelektri hrbtenjača in dviguje razpoloženje na višjo raven, v dobrem in slabem«.
Tudi ime benda ni naključno. RIFF’S X je, kot pravi Bojan, »kratko in močno«. Interpretacijo prepušča vsakomur posebej, obenem pa ponudi tudi razlago: riff je seveda kitarski riff, X pa je lahko x, ex, sex ali pa – najverjetneje – axe, sekira. V rockerskem in metalskem jeziku je to kitara, »orožje« axemanov in 6-string warriorjev. Prav zaradi takšnih kitarističnih ikon, od Roryja Gallagherja, Ritchieja Blackmorea in Tonyja Iommija do bratov Schenker, bratov Young in številnih drugih, je ideja za bend sploh zrasla.
Huda zdravstvena preizkušnja
A če bi bila to samo zgodba o starih demo posnetkih in novi zasedbi, bi bila zanimiva. To, kar jo zares dela izjemno, je ozadje.
Bojan je leta 2020 po skoraj 30 letih glasbenega premora znova obudil svojo glasbeno strast. Sam pravi, da je bila vmes morda tudi »kriza srednjih let«, predvsem pa neizpolnjena želja. »Nekateri kupujejo Mustange, Harleye, jahte … Privoščil sem si odlično opremo, kakršno sem si vedno želel,« pove.
V Ljubljani je z drugim bendom najel prostor, postavil bobne in po dolgih letih znova začel vaditi – počasi, previdno, z mišičnim spominom, ki se je prebujal po desetletjih.
Potem pa je poleti 2024 prišel hud udarec. Osem mesecev je bil hospitaliziran na Onkološkem inštitutu, od tega šest mesecev na intenzivni negi. »Imam tudi drugi rojstni dan,« pove. Z ženo sta se v tem času celo poročila – kar v intenzivni sobi, pri polni zavesti, a brez izgovorjenega »da«, ker zaradi intubacije ni mogel govoriti, zato je matičarki le prikimal.
Le dva tedna pozneje so njegovo soprogo in hčer poklicali, naj se prideta poslovit. »Očitno še ni bil moj čas …« razmišlja. Medtem ko se je sam boril za življenje, je njegova žena z otroki ter ob pomoči družine in prijateljev izpeljala selitev v hišo in prenovo. »Kapo dol njeni moči, volji – je moj angel.«
Ko se je aprila vrnil domov, je začel počasi urejati tudi svoj studio, prostor, namenjen samo glasbi. Jeseni je znova začel vaditi, čeprav je bilo telo po vsem prestanem močno oslabljeno. Zaradi kolapsa pljuč, izgube 35 kilogramov in velike količine mišične mase je bil povratek k bobnom vse prej kot samoumeven. A napreduje. Počasi in vztrajno. »Sedaj sem že sposoben igrati nekaj minut, tako da lahko zaigram celo pesem,« pravi.
Načrt je jasen
In prav po novem letu je prišel trenutek, ko se je lahko lotil dolgoletne želje: ustanoviti bend po lastni meri in z lastnim repertoarjem. Načrt je jasen – najprej priredbe velikanov hard & heavy glasbe, potem pa, ko bo bend dovolj kompakten, zanesljiv in delaven, še avtorski komadi. Kot pravi sam: »Novi in stari materiali, ki so po mojem mnenju več kot samo dober poskus, bodo šli v obdelavo in zabavo, ko bomo kompakten, delaven, zanesljiv in resen bend. Do takrat bo pa preteklo še kar nekaj znoja.«
To ni naključna muha enodnevnica. Hard & heavy posluša od zgodnjih osemdesetih let, torej že približno 45 let. »To je moja vera, način življenja, strast …« pravi Bojan, ki bo prihodnje leto dopolnil 60 let. V vseh teh desetletjih je obiskal več kot sto koncertov doma in po Evropi ter v živo videl praktično vse svoje idole.
Zato je RIFF’S X več kot oglas za manjkajoče člane. Je nadaljevanje nečesa, kar se je začelo davno tega, bilo za dolgo prekinjeno in se zdaj vrača z drugačno življenjsko težo. Morda bolj zrelo, gotovo bolj preizkušeno, nikakor pa manj iskreno.
Bojan to najbolje povzame kar sam: »Stiff an’ rusty but loud an’ proud!!! Zakrčen in zarjavel, vendar glasen in ponosen!!!« In še: »Vsaj to, po vseh teh letih želim glasbi vrniti nazaj. Long live metal. Naj živi metal,« zaključi energično v upanju, da se najdejo ljudje s podobno energijo in nadaljujejo zelo zanimivo glasbeno zgodbo.
