Pogovor s Katarino Venturini, plesalko, ki je skupaj z Andrejem Škufco večkrat podrla meje nemogočega, je na Trubarjevi domačiji potekal v prijetnem, domačem vzdušju. V dvorani, kjer stoji Trubarjev stol – delo arhitekta Janeza Suhadolca – se je Katarina, ki je leta 2021 prejela naziv častne občanke Velikih Lašč, spominjala svojega otroštva in začetkov plesne poti.
Z nasmehom je povedala, da jo je k plesu pravzaprav spodbudila mama, ki ji je pogosto govorila, naj se ne drži »puklasto«. Poslušala jo je – in ples je postal več kot vaja za hrbtenico. Najprej zabava, nato izziv, potem pa življenjski slog, ki je zahteval neizprosno disciplino. Do sedmega leta je živela v Velikih Laščah, od koder se je z avtobusom vozila na treninge v Ljubljano.
Hvaležna je tudi babici
Za vožnjo ji je babica večkrat dala denar, česar se Katarina še danes hvaležno spominja. Pogovor, ki je po njenih besedah minil »v sekundi«, je trajal dobro uro. »Vedno je lepo priti domov. Dom je tam, kjer so človekove korenine, in v domači kraj se vedno rada vračam. Kadar mi kdo v Ljubljani ali kje po svetu reče, da je iz Velikih Lašč, najprej pomislim, ali morda ni moj sorodnik,« je dejala.
Spomnila se je tudi, da je bila do leta 2021 edina ženska, ki je prejela naziv častne občanke Velikih Lašč. Omenila je, da je bil njen sorodnik – bratranec njenega starega očeta – akademski slikar in boem Jože Centa, prav tako častni občan. Tako sta iz družine Centa kar dva nosilca tega priznanja.
Z Andrejem štirikrat svetovna prvaka
»Nikoli nisem verjela v talent. Vse sem dosegla s treningi in delom. Trud vedno premaga talent,« je poudarila in požela glasen aplavz. Plesni treningi so postali vsakodnevna rutina – tudi do osem ur na dan, brez praznikov.
Z Andrejem Škufco sta se prebila med svetovno elito. Leta 1996 sta prvič osvojila naslov svetovnih prvakov in nato dolgo kraljevala v samem vrhu. Skupaj sta dosegla izjemne uspehe: 23 naslovov državnih prvakov v standardnih in latinskoameriških plesih ter štiri naslove svetovnih prvakov v kombinaciji obeh disciplin.
Pogovor je razkril tudi manj bleščeče plati kariere: »Seveda je bilo lepo plesati z življenjskim partnerjem, a tudi zelo težko. Največkrat sva se skregala prav zaradi občutkov na parketu – ali sem ga preveč potegnila, ali je on mene preveč potisnil,« je priznala. Ob tem se je nasmejala, da so se vsi prepiri vedno končali s skupnimi zmagami. Zadnjo tekmo sta odplesala leta 2008 v legendarnem Royal Albert Hallu v Londonu, pred domačim občinstvom pa istega leta še v Ljubljani.
Na plesnem odru pred Putinom
»Takrat sva vedela – dovolj je bilo. In boljše zaključne točke si ne bi mogla želeti,« je povedala, ko sta si ta nastop in prejšnje oglede ogledala v ponovitvi. Posebno zanimivost pa je prihranila za konec, ko je občinstvu v smehu razkrila, da sta z Andrejem leta 2001 plesala tudi za samega ruskega predsednika Vladimirja Putina. »To je bilo res nekaj posebnega – prav zapisno!« je dejala.
Da je tudi pri 53 letih v odlični kondiciji in videzu, pripisuje prav plesu: »Plesalci in baletniki imamo dolge mišice,« je pojasnila. »So lepo definirane, a ne nabite – nimamo kratkih mišic, ampak dolge. To zelo lepo izgleda.«
Smeh je pospremila z mislijo svoje mame: »Moja mama je vedno rekla, da je otrok, ki se ukvarja s plesom, lepo urejen otrok. Ne dela neugodnosti. Je priden – a ne mami,« se je obrnila proti njej, ki sta z očetom spremljala pogovorni večer.
Učenec pri 86 letih
Čeprav je tekmovalne kariere konec, ples ostaja del njenega vsakdana. »Danes sem z njim srečna. Ples je moje veselje, moj oddih, moja svoboda,« je žarela. Po bogati plesni karieri Katarina danes deluje kot plesna učiteljica. Verjame, da se za ples nikoli ne postaramo in da se ga lahko naučimo v vsakem življenjskem obdobju.
»Morda se starejši celo bolj kot mladi znajo sprostiti ob plesu in v njem uživati. Ples je dejavnost, ki jo lahko plešeš tudi v pozna leta – brez poškodb,« pravi. Omenila je, da njen najstarejši učenec šteje 86 let, njegova plesna partnerka pa je le leto mlajša, in oba še vedno redno plešeta.
Njena plesna šola se imenuje Plesna zvezda in deluje v Ljubljani, v prostorih BCT, kjer Katarina svoje znanje z veseljem prenaša na nove generacije plesalcev.
»Za nami sta dve leti pogovornih večerov, na katerih so na Trubarjev stol sedli politiki, gospodarstveniki, kulturniki in predstavniki verskega življenja. Kot vedno je bil Trubarjev prostor zaseden do zadnjega,« je vtise strnil Dejan Zakrajšek, velikolaški podžupan.
(mgć)
