V teh dneh mineva 195 let od rojstva in 140 let od smrti Petra Kozlerja, slovenskega pravnika, gospodarstvenika, geografa in kartografa, politika, publicista, domoljuba in narodnega buditelja.
Kozler Peter, sin Ivana, je bil rojen 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki v znani kočevarski trgovski družini. Po rojstvu je živel v Ortneškem gradu pri Ribnici, ki ga je družina Kosler pridobila leta 1823. V osnovno šolo je hodil pri Svetem Gregorju pri Ribnici. Leta 1831 je prišel v Ljubljano na normalko in nato še gimnazijo (1835–1840). V Italiji je študiral logiko in fiziko v Pavii. Odšel je na Dunaj, kjer je doštudiral pravo (1843–1846), ter bil praktikant pri kriminalnem in civilnem sodišču (1847). Leta 1848 je opravil sodniški izpit, nato je bil odvetniški pripravnik pri F. Župančiču ter leta 1849 nadaljeval v državni službi.
Kot aktuar je služboval v Rovinju in Labinju, kot adjunkt v Vodnjanu, namestnik državnega tožilca v Pazinu in Tolminu, vodja državnih tožilcev v Gorici, tajnik deželnega sodišča v Trstu. Leta 1856 je izstopil iz državne službe in postal notar v Sežani (1857–1863). Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino na Dunaju. Z brati in sestro je leta 1866 kupil Cekinov grad v Šiški v Ljubljani, ki je bil do tedaj last Pagliaruzzijev. A to še ni vse. Bil je tudi soustanovitelj Pivovarne bratov Kozler, predhodnice današnje Pivovarne Union in Trboveljske premogokopne družbe, ter eden vodilnih bančnikov in pospeševalcev graditve železnic.
V marčni revoluciji leta 1848 so tudi Slovenci v habsburški monarhiji izrazili zahtevo po lastni državi, “zedinjeni Sloveniji”. Zmaga revolucije je prinesla svobodo tiska ter dala možnost za javno obravnavo in propagiranje ideje o združitvi slovenskega narodnostnega ozemlja ne glede na deželne meje. Z oblikovanjem programa zedinjene Slovenije se je pojavila potreba po geografski opredelitvi slovenskega etničnega prostora. Na pobudo Matije Vrtovca se je maja 1848 pionirske naloge lotil Peter Kozler. Ker si pri zarisovanju meje ni mogel pomagati z obstoječimi zemljevidi in opisi jezikovnih meja v monarhiji, je za opise jezikovne meje na posameznih odsekih prosil narodnjake, ki so mu pošiljali natančne podatke.
Na začetku leta 1849 je Kozler zbrano gradivo izročil dunajskemu bakrorezcu, ki je pobegnil z Dunaja zaradi političnega preganjanja. Z njim sta izginila tako že delno narejena bakrena plošča kot rokopis komentarja k zemljevidu. Ko so leta 1851 našli ploščo in rokopis, se je Kozler namenil dokončati začeto delo. Na začetku leta 1853 je na Dunaju natisnil zemljevid, a izida oblasti niso dovolile. Vojaško sodišče na Dunaju je zaplenilo vse izvode in obtožilo Kozlerja, da že z naslovom zemljevida ruši nezakonito zvezo avstrijskih dežel. Na sodnem procesu je bil Kozler oproščen. Zemljevid je lahko izšel šele po obnovi ustavnega življenja leta 1861. Slovenija je bila na Kozlerjevem zemljevidu precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu.
Zemljovid slovenske dežele in pokrajin je prvi slovenski zemljevid, ki je jasno pokazal, kje žive Slovenci, zato Petra Kozlerja štejemo med začetnike slovenske geografske znanosti.
Ob tej priložnosti lahko še omenim, da se bo v mesecu aprilu odprla nova tovarna robotov Yaskawa v Kočevju, katere direktor Yaskawe Slovenija in Yaskawe Ristro je Hubert Kosler, njegov pradedek pa je Peter Kozler. Lahko opažamo in ugotavljamo, da se delo, znanje, uspešnost, vztrajnost, pogum, domoljubje družine Kozler nadaljuje in smo lahko hvaležni in ponosni, da se to dogaja v naših krajih, kjer so Kozlerjevi začeli svojo pot.
Peter Lesar, zbiratelj razglednic ribniške doline