Pobožnost križevega pota je v jedru stara toliko kot krščanstvo, začela pa se je v Jeruzalemu, mestu, kjer je naš Gospod trpel, umrl in vstal. Verniki so pobožno stopali po poti od Pilatove sodne palače do Kalvarije, ki jo je prehodil s križem obloženi Gospod. V Evropo so jo prinesli jeruzalemski romarji; najbolj vneto pa so jo širili frančiškani, ki so okoli leta 1260 postali varuhi Svete dežele. Pri nas se je češčenje Kristusovega trpljenja uveljavilo v času v prvi polovici 17. stoletja. Zelo ga je pospeševala rožnovenska bratovščina in takrat so postavljali križeve pote s petimi postajami’ (kapelami) žalostnega dela rožnega venca. Sredi 18. stoletja pa so jih po zaslugi frančiškanov izrinili križevi poti s štirinajstimi postajami po vzoru jeruzalemskega. Cesar Jožef II. je ukazal, da smejo na križevem potu ostati samo tiste postaje, ki imajo podlago v Svetem pismu (jožefinski ali evangeljski križev pot). Na slovenskih tleh so že sredi 18. stoletja razen štirinajstih podob po cerkvah postavljali križeve pote s kapelami, Kalvarijami in Božjimi grobovi tudi v naravnem okolju med katere sodijo tudi kapele križevega pota v Jurjevici.
Ob poti iz Brež k cerkvi vodi 14 kapel križevega pota, ki so bile postavljene leta 1759. Obnovili so jih leta 1887, a so bile že čez 40 let zopet v zelo slabem stanju. Zato so postavili nove, ki so bile blagoslovljene leta 1929. Na zadnje so bile obnovljene v letu 1992. Zidarsko delo je vodil zidar Polde Perušek iz Jurjevice, največ pa mu je pomagal Štefanov Lojze iz Slatnika. Slikar Lojze Čemažar je zanje spomladi leta 1993 naslikal tudi postaje v fresko tehniki. Železne okvirje je zasnoval Andrej Hren. Obnovljen križev pot je 19. septembra 1993 blagoslovil škof Jožef Kvas.Vse od takrat pa kapele kljubujejo vremenskim neprilikam in ko gremo danes mimo njih vidimo, da niso v najboljšem stanju. Glede na to, da so kapele evidentirane v register nepremičnin kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS menim, da si zaslužijo temeljito obnovo skupaj z občino Ribnico. Velikokrat slišimo, da neuspešno črpamo različna evropska sredstva zato upam, da se bodo našla sredstva in volja tudi za kapele v Jurjevici. Naj nas urejene postaje križevega pota tudi v prihodnje spremljajo skozi naša življenja v slabem in dobrem…
Tisti, ki pa se dnevno vozimo mimo njih pa vemo, da ima prednost pred njihovo ureditvijo obnova ceste, ki sedaj izgleda takšna kot takrat, ko so začeli graditi kapele…
Peter Lesar, zbiratelj razglednic ribniške doline