Po objavi pisma Območnega odbora SVIZ-a, v katerem opozarjajo na kritične razmere na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje ter odgovornost pripisujejo ravnatelju, se je na naše uredništvo obrnil ravnatelj Gregor Pečan. Njegov odgovor in pogled na trenutno stanje objavljamo v celoti. Spomnimo, da so se napetosti na šoli začele zaostrovati v začetku leta. Dijaki in starši so izrazili nezadovoljstvo zaradi novega pravilnika o ocenjevanju, ki naj bi bil diskriminatoren do bolnih dijakov, in zaradi načina, kako naj bi ravnatelj uvedel spremembe. V bran ravnatelju so nato stopili nekateri kolegi, ki so ga podprli z odprtim pismom. Kot smo omenili, se je o razmerah izrekel tudi sindikat. Ravnatelj Gregor Pečan je ob tem poudaril, da ga je vsebina pisma pustila brez besed.
“Vesel sem bil podpore učiteljev iz njihovega odprtega pisma, v katerem so med drugim izrazili nezadovoljstvo z vodenjem postopka za razrešitev ravnatelja s strani sveta zavoda, zaradi skrivanja informacij na eni strani in odklanjanja informacij, ki ne podpirajo videnja sveta zavoda na drugi stani. Hvaležen sem jim za poudarke dejstev, ki jih svet zavoda namenoma v celoti ignorira: da sem se dijakom za ekspresivno izražanje opravičil, da nezadovoljstvo določenih staršev izhaja iz njihovih neutemeljeno visokih pričakovanj o konformnosti izobraževalnega sistema njihovim željam, in da je »ukinitev drugega roka« strokovna odločitev učiteljev te šole, ki jo kot ravnatelj podpiram, o njej smo razpravljali na dveh pedagoških konferencah, sprejel pa jo je učiteljski zbor. Da v resnici ni možnosti za popravljanje ocen, pridobivanje ocen in njihovo zviševanje nič manj, kot jih je bilo prej, v resnici jih je celo več, le dijaki, ki to možnost potrebujejo, jo bodo lahko izkoristili izven pouka s čimer ne bo moten pouk za vse ostale, ki jih je bistveno več. Vse to je bilo povsem jasno predstavljeno večkrat, tako dijakom, kot staršem.
Naj že na tem mestu zapišem, da svoje delo opravljam predano in s strastjo. Ni mi vseeno ne za kolege ne za dijake. Morda pa v določenih primerih največjo korist dijaka res vidim drugače, kot kateri od staršev. To velja za primere pogostih in po moji oceni ne vselej dovolj kritičnih opravičevanj odsotnosti dijakov prav na dneve pisnih ali ustnih ocenjevanj. Na prvi šolski dan sem tako dijakom predstavil statistiko izostankov iz katere izhaja, da je bil povprečen gimnazijec v preteklem šolskem letu odsoten skupaj kar 135 ur, povprečen ekonomski tehnik pa celo 218 ur. Če vzamemo, da imajo dijaki povprečno 6 ur pouka dnevno, je bil torej povprečen gimnazijec odsoten od pouka 22,5 dni, povprečen dijak v programu ekonomski tehnik pa 36,3 dni. Od približno devetih efektivnih mesecev pouka v šolskem letu, je prvi manjkal dober mesec dni, drugi pa skoraj dva meseca. Večina teh odsotnosti je bila opravičenih s strani staršev. Sam menim, da mladih na poti v odraslost ne bi smeli vzgajati v smeri iskanja lažjih poti za dosego cilja, izogibanja obveznostim. Takšen obseg odsotnosti po mojem mnenju kaže na to in ni odraz (le) slabega zdravja. Tako sem povedal dijakom in tako sem bil kot pedagoški vodja šole po moji oceni tudi dolžan povedati. Ker bi lahko izbral manj ekspresivne izraze, pa še vedno povedal isto, sem se dijakom kasneje opravičil.
Nad vsebino pisma SVIZ Območnega odbora Ljubljane in okolice pa sem jaz, ki redko ostanem brez besed, pravzaprav zaprepaden. Bere se kot pojasnjevanje in opravičevanje dela sveta zavoda v zvezi s postopkom razrešitve ravnatelja, pri čemer ne vem in iz pisma tudi ne morem ugotoviti, kako je v postopek sveta zavoda SVIZ sploh vključen. Napaden sem osebno, na osnovi govoric, ki jih ne morem preveriti in se zoper zlonamerne in večinoma pavšalne navedbe niti ne morem braniti. Lahko pa poudarim, da sem se vsebinsko odzval na očitke sveta zavoda, saj ti nimajo v dejstvih prav nobene opore. Mandate članov sveta zavoda potrjuje sam svet zavoda, potrdila o izvolitvi oziroma imenovanju pa svetu zavoda predložijo za imenovanje oziroma izvolitev pristojni organi: svet staršev, svet dijaške skupnosti, ustanovitelj in volilna komisija za delavce šole. Kot ravnatelj se ne smem vpletati v postopke, ki jih vodijo, o izvolitvi predstavnikov niti nisem neposredno obveščen.
Pismo SVIZ me je prizadelo, ker je napisano in distribuirano z namenom moje osebne diskreditacije, ne da bi kot ravnatelj imel kakršenkoli spor s strokovnimi delavci. Svet zavoda v mojem mandatu (tudi ne prej, ko sem kot ravnatelj delal na drugi šoli) ni obravnaval nobene pritožbe s strani zaposlenih. Tudi sindikat se name ni obrnil po vprašanju eventualne kršitve pravic zaposlenih, Opozorilo, ki sem ga izdal zaposlenemu, ki je tudi sindikalni zaupnik, je temeljilo na dveh prijavah kršitev, ki jih je name naslovila strokovna delavka in je imelo oporo v dejstvih. Po postopku, kot je predviden z ZDR-1 se je delavec na prejeto pisno opozorilo odzval, sam pa sem potem presodil, da njegova pojasnila prijavo delavke relativizirajo v meri, ki terja njegovo odpravo. Ravnal sem profesionalno in pošteno, dokumentacija o zadevi to tudi izkazuje.
Iz pisma SVIZ, ki vsaj po mojih informacijah ni bilo obravnavano na sestanku članov sindikata v šoli ali kako drugače kolegijsko oblikovano na nivoju SVIZ v zavodu, bi lahko bralec zaključil, da sem aroganten nasilnež, ki ustrahuje zaposlene, dijake in starše. Nič od tega nisem. Sem predan pedagog, ki svoje vzgojno-izobraževalno poslanstvo vidi dlje od konformnega (in enostavnega) prikimavanja različnim intresnim skupinam. Svoje mnenje včasih povem na bolj ekspresiven način, nikoli pa do nikogar nisem osebno žaljiv.
Gregor Pečan”