Odvisnost je kronična bolezen, ki prizadene možgane in vedenje, zaradi česar posameznik nenehno išče in uporablja določene substance ali se ukvarja z dejavnostmi, kljub negativnim posledicam. 11. novembra obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti. Ta dan služi kot globalna platforma za ozaveščanje o odvisnostih, njihovem vplivu na posameznika in družbo ter preventivnih ukrepih.
Kemične odvisnosti se nanašajo na uporabo snovi, kot so droge, alkohol, tobak, ali celo določena živila, ki povzročajo spremembe v možganskih funkcijah. Te snovi spremenijo kemično strukturo možganov, kar vodi v ponavljajočo potrebo po uporabi. Med najbolj zasvojljivimi kemičnimi snovmi so:
Nikotinska odvisnost (tobak)
Tobak, oziroma nikotin, je med najbolj zasvojljivimi snovmi na svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je več kot 1,3 milijarde ljudi kadilcev, vsakih 6 sekund pa umre nekdo zaradi posledic kajenja. Nikotin povzroča hitro fizično in psihično zasvojenost, saj hitro vpliva na možgane in sproži občutek ugodja, ki se ga telo hitro navadi. V Sloveniji je približno 24 % prebivalstva rednih kadilcev.
Alkoholna odvisnost
Alkohol je prav tako zelo zasvojljiv in široko dostopen. Alkoholna odvisnost se razvija postopoma in vodi do telesne ter duševne odvisnosti. V Sloveniji je pitje alkohola kulturno zakoreninjeno, zato se soočamo z visoko stopnjo tveganega in škodljivega pitja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zaradi posledic škodljive rabe alkohola umre več kot 800 Slovencev.
Opioidi
Med najbolj nevarnimi in zasvojljivimi drogami so opioidi, kot so morfij, heroin in sintetični opioidi, na primer fentanil. Svet se sooča z “opioidno krizo”, saj so te droge odgovorne za velik porast smrtnih primerov zaradi predoziranja, zlasti v ZDA. V Sloveniji je uporaba heroina precejšnja težava, zabeležena pa je tudi raba sintetičnih opioidov, ki so izjemno močni in lahko povzročijo hitro smrt.
Kokain
Kokain je stimulans, ki močno vpliva na centralni živčni sistem, hitro povzroča zasvojenost in vodi do psihološke odvisnosti. Zaradi visoke cene in nevarnosti predoziranja je uživanje kokaina povezano z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so srčni infarkt, kap in duševne motnje. Čeprav je v Sloveniji prisotnost kokaina relativno nizka v primerjavi z drugimi državami, njegovo uživanje med mladimi narašča.
Metamfetamin
Metamfetamin je zelo močan stimulans, ki lahko povzroči hude psihične in fizične težave že po nekajkratni uporabi. Povzroča dolgotrajne poškodbe možganov, kar vodi v izgubo spomina, depresijo in agresivno vedenje. V Sloveniji sicer ni tako pogost kot v nekaterih drugih državah, vendar je prisoten predvsem v urbanih središčih.
Podatki o kemičnih odvisnostih v Sloveniji
V Sloveniji je uporaba prepovedanih drog resen javnozdravstveni problem. Po podatkih NIJZ je uporaba konoplje med mladimi najpogostejša, pri čemer približno 20 % dijakov v srednjih šolah vsaj enkrat preizkusi to drogo. Leta 2020 je v Sloveniji zaradi predoziranja umrlo 55 ljudi, kar predstavlja resen problem, zlasti pri uživanju kombinacij opioidov in drugih prepovedanih drog.
Nekemične odvisnosti
KROGEC: Nekemične odvisnosti povzročajo podobne simptome kot kemične odvisnosti.
Poleg kemičnih odvisnosti obstajajo tudi nekemične odvisnosti, ki vključujejo odvisnost od vedenjskih vzorcev ali dejavnosti. Te odvisnosti prav tako vplivajo na možganske centre za nagrajevanje in povzročajo podobne simptome kot kemične odvisnosti.
Igre na srečo
Igranje iger na srečo je ena najpogostejših nekemičnih odvisnosti. Ljudje postanejo zasvojeni z adrenalinskim občutkom, ki ga prinaša tveganje. Tovrstna odvisnost lahko vodi v resne finančne težave, depresijo in razpad družinskih vezi. Po podatkih raziskav v Sloveniji je približno 10 % populacije redno v stiku z igrami na srečo, pri čemer se približno 1–2 % soočata z zasvojenostjo.
Odvisnost od interneta in tehnologije
Z razvojem tehnologije je vedno več ljudi zasvojenih z uporabo spleta, družbenih omrežij in video iger. Odvisnost od pametnih telefonov je še posebej razširjena, saj ljudje povprečno preživijo več kot 3 ure dnevno na napravah. V Sloveniji raziskave kažejo, da mladi med 15. in 24. letom v povprečju preživijo več kot 5 ur dnevno na internetu, kar kaže na naraščajoč problem digitalne zasvojenosti.
Odvisnost od hrane
Hrana, zlasti tista z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli, lahko povzroči zasvojenost. Ljudje postanejo odvisni od občutka ugodja, ki ga prinaša uživanje tovrstne hrane, kar vodi v prenajedanje, debelost in druge zdravstvene težave. Po raziskavah v Sloveniji se s prekomerno telesno težo in debelostjo spopada približno 58 % odraslih, kar kaže na resnost problema.
Ali ste vedeli …
Študije o genetiki: Raziskave kažejo, da lahko genetika igra pomembno vlogo pri razvoju odvisnosti. Približno 40–60 % tveganja za zasvojenost je povezano z dednimi dejavniki.
Plastičnost možganov: Možgani se prilagajajo vedenjskim vzorcem odvisnosti, kar pomeni, da lahko redna uporaba določene snovi ali udejstvovanje v določenih dejavnostih trajno spremeni možganske funkcije.
Nezmožnost nadzora: Pri odvisnosti gre za izgubo nadzora nad določeno substanco ali dejavnostjo. Čeprav se ljudje pogosto zavedajo škodljivosti svojega vedenja, ne morejo nehati zaradi sprememb v možganih.
“Odziv na nagrado”: Pri vseh vrstah odvisnosti (kemičnih in nekemičnih) gre za prekomerno aktivacijo sistema za nagrajevanje v možganih, kjer se sproščata dopamin in serotonin, kar ustvarja občutek ugodja, ki ga želimo vedno znova izkusiti.