fbpx
E-UTRIP
Izpostavljeno Aktualno Gospodarstvo Gospodarstvo & Politika

Od kašče do tovarne: Tekstilana Kočevje včeraj in nikoli več

V četrtek, 24. oktobra, ob 18. uri, bomo v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprli novo občasno razstavo o tekstilni tovarni Tekstilana Kočevje. Poleg Rudnika rjavega premoga Kočevje je bila eden najstarejših industrijskih obratov na Kočevskem in sploh prva tovarna na Kočevskem, ki je nastala na pobudo kočevskih meščanov in s pomočjo češkoslovaškega kapitala. Bila je prva večja tekstilna tovarna v Sloveniji, ki je med obema vojnama izdelovala volneno blago. Zrasla ni iz tekstilne tradicije, ki je na Kočevskem ni bilo, ampak iz potreb slovenskega in celo širšega jugoslovanskega tržišča po končani prvi svetovni vojni.

Za takratne razmere srednje veliko tovarno so ustanovili kočevski trgovec in veleindustrijalec Anton Kajfež, Josip Röthel in Alois Loy iz Merkantilne banke Kočevje ter knez Karl Auersperg, ki je k družbi Textilana, komanditna družba za izdelovanje sukna in suknenih izdelkov A. Kajfež & tovariši. Z obratovanjem je pričela avgusta 1922. V času pred in po drugi svetovni vojni je postala nosilec industrializacije v lokalnem okolju in pomembno prispevala k ekonomski in socialni preobrazbi kraja.

Tekstilana Kočevje kmalu po ustanovitvi, okoli 1925
Ilustrirani Slovenec, 12. maj 1929

S prevladujočo proizvodnjo odej je bila prepoznavna v Sloveniji in tudi v tujini. A že sredi sedemdesetih let so se začele kazati poslovne težave, ki so dosegle višek sredi osemdesetih let. Kljub trudu jih ni uspela rešiti. Tudi privatizacija v devetdesetih letih ni prinesla rešitve. Stečaji so postali stvarnost. Najprej v letu 1991 in zatem še leta 1996. Potem je sledil samo še neizogiben konec. Tradicijo Tekstilane je še isto leto nadaljevala družba Avio-Tex. Po požaru leta 2004 si ni več opomogla in leta 2009 je dokončno zaprla vrata.
Tekstilana v skoraj 75 letih delovanja ni samo proizvajala in prodajala metražno blago, odeje in pregrinjala, ampak je bila veliko več kot samo to. Njeno prisotnost je bilo čutiti na vsakem koraku.  Preko internih glasil je obveščala svoje zaposlene, razpisovala štipendije za dijake in študente, organizirala obrat družbene prehrane in letovanje na morju in v gorah. Mnogim članom kolektiva je s krediti pomagala pri gradnji lastnih hiš. Podpirala je tudi kulturo in šport. Znotraj kolektiva je delovalo več športnih sekcij. Med najbolj aktivnimi so bile nogometna, strelska in šahovska sekcija.

Nežka Curl pri delu na starem prstančnem predilnem stroju, maj 1955Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, foto Svetozar BusićTerezija Kohek, Albina Košorog in Marija Bartolme v tkalnici, okoli 1960hrani Rudi Müller

Avtor razstave, ki obsega 23 panojev, je Ivan Kordiš. Ob razstavi bo natisnjen tudi katalog s prispevki Ivana Kordiša, dr. Žarka Lazarevića, dr. Nine Vodopivec (oba z Inštituta za novejšo zgodovino) in prof. dr. Sonje Ifko (Fakulteta za arhitekturo). Razstavljenih bo več kot sedemdeset predmetov: tkalski čolnički, osebni predmeti tovarniških delavk, interna glasila, katalogi izdelkov, reklamni predmeti (etuii in obeski za ključe, značke, denarnica), embalaža za izdelke, strojno tkani gobelin, pokali in priznanja, ter seveda vzorci tkanin ter odeje in pregrinjala. Manjkali ne bodo niti audio- in video posnetki.

Razstava bo na ogled do 30. septembra 2025.

Pripravil: Ivan Kordiš

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki