Kot smo poročali včeraj, je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj objavilo razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih za leti 2025 in 2026. Vsa razpoložljiva sredstva za leto 2025 so že razdeljena. Med zavrnjenimi prijavitelji je tudi Občina Ribnica, medtem ko Občina Kočevje na razpis ni oddala prijave.
Na občini Kočevje poudarjajo, da se na razpis niso želeli prijaviti, prav tako se ne nameravajo prijaviti niti v drugem roku. Razlogi za to odločitev so povezani z vprašanjem zakonitosti obstoječih romskih naselij.
»Menimo, da bi z izvedbo komunalnega opremljanja v obstoječih romskih naseljih kršili zakonodajo in načelo enakosti pred zakonom,« je pojasnil župan Gregor Košir. »Večina teh naselij je namreč nelegalnih – objekti nimajo gradbenih in drugih prostorskih dovoljenj in stojijo povečini na uzurpiranih občinskih zemljiščih. S komunalnim opremljanjem takih območij bi občina in država dejansko tolerirali nezakonito gradnjo in jo na nek način tudi spodbujali,« je še dodal.
Slovenska zakonodaja po njegovih besedah jasno določa, da je priključevanje na komunalno infrastrukturo možno zgolj za zakonite objekte z urejenim zemljiškim lastništvom. »Priključevanje nelegalnih objektov je preprosto nezakonito in na to ne smemo pristati. Prav tako ne nameravamo pristati na to, da se breme legalizacije takšnih naselij enostavno preloži na občine,« je bil jasen župan.
V Kočevju opozarjajo tudi na širši kontekst. Na območju občine obstaja vsaj 15 drugih strnjenih naselij, ki še niso v celoti komunalno opremljena. Njihovo urejanje pa je obstalo zaradi pogojev, ki jih je postavila Evropska komisija. Ta zahteva, da se sofinancirajo le projekti z vzpostavitvijo najmanj 2.000 posameznih priključkov, kar je za kočevske razmere neizvedljivo. »Republika Slovenija pa do danes še ni zagotovila direktnega financiranja za tovrstne projekte,« poudarjajo na občini.
Ob tem župan Košir izpostavlja, da se Kočevje do romske skupnosti ne obnaša brezbrižno. »V romskih naseljih smo preko začasnih priključkov že pred časom omogočili dostop do vode in elektrike, v nekaterih naseljih je urejena tudi kanalizacija oziroma možnost priklopa. Vsaki nadaljnji posegi pa so že problematični z vidika legalnosti,« pojasnjuje.
Po njegovem mnenju si mora država najprej prizadevati za večjo integracijo romske skupnosti, predvsem z vidika zaposlovanja, kar bi jim omogočilo, da svoje objekte legalizirajo na enak način, kot to velja za vse ostale državljane. »Šele potem lahko država preko pozitivne diskriminacije etnične skupnosti pomaga pri določenem opremljanju naselij. Podpiramo vse, ki izkažejo interes za spremembe, večjo vključenost v družbo in želijo urediti svoj status v skladu z zakonom, vendar vztrajamo, da morajo enaka pravila veljati za vse v naši državi,« zaključujejo na Občini.
