Škodljive kemikalije, ki so sestavni del prehranske embalaže, prehajajo tudi v človeška telesa, razkriva mreža Zero Waste Europe. V raziskavi so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Na poziv nevladnikov so se odzvali odločevalci, umetniki, novinarji, strokovnjaki in druge javne osebnosti, med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije, Margarete Vestager.
Vzorce, ki so jih testirali na norveškem Inštitutu za javno zdravje in analizirali na Univerzi v Barceloni, so testirali na prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo. Med njimi so tudi ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni.
V Sloveniji so se na pobudo Ekologov brez meja raziskavi pridružili predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Breda Kutin, župan občine Hrastnik, Marko Funkl, generalni tajnik Ekologov brez meja, Jaka Kranjc, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononenko, vodja enote Depo v Komunalnem podjetju Vrhnika, Edin Behrić, ustanovni član in akrobat skupine Dunking Devils, Maks Veselko, soustanoviteljica prve slovenske zero waste trgovine Rifuzl, Manca Behrič, koordinatorica projekta Čista obala, Andreja Palatinus in okoljevarstvenica Zala Primc. Vsi slovenski vzorci so vsebovali 14 od 17 testiranih ftalatov in vsaj 5 od 11 testiranih fenolov.
Evropska zakonodaja je zastarela in nezadostna
Dejstvo je, da je trenutna evropska zakonodaja na področju materialov za stik z živili zastarela in nezadostna do te mere, da ne ščiti več zdravja Evropejcev in Evropejk, kar priznava tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta predlagala revizijo. Dokler ta zakonodaja ne bo zaostrena, pa se potrošniki lahko pred nevarnimi kemikalijami zaščitijo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz PVC (označeni s številko 3, ♵) in polikarbonata (PC).
Sodelujoča v raziskavi, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononenko, ob tem poudarja: “Veseli me, da se nevladne organizacije posvečajo tovrstnim temam, saj imajo pomemben vpliv na javno mnenje o problematiki kemikalij v vsakdanjem življenju. Morale bi imeti večji vpliv na zakonodajo, tovrstni projekti pa jim dajejo močne argumente za njihova prizadevanja.”
Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja: “Rezultati kažejo, da nam slaba zasnova izdelkov in rastoče količine odpadkov ne škodijo le v gospodarskem ali okoljskem smislu — na liniji je tudi naše lastno zdravje. Na srečo lahko z nižanjem količin odpadkov zmanjšamo tudi izpostavljenost tem nevarnim spojinam.”
Pričujoči rezultati so tudi motivacija za nadaljevanje pogovorov s proizvajalci in trgovci, ki jih nevladniki v sklopu gibanja Break Free From Plastic pozivajo k ukrepanju in zmanjšanju uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Te dni je luč sveta ugledal globalni popis blagovnih znamk, ki je na tnalo znova postavil največje korporativne onesnaževalce sveta.
Katja Sreš, Ekologi brez meja