Kočevsko je ena redkih evropskih pokrajin, kjer na istem območju še vedno sobivajo medved, volk in ris. Skoraj 90 odstotkov površine prekrivajo gozdovi. Prav narava je temelj turistične zgodbe Kočevskega, zato tukaj turizma nikoli niso gradili na množičnosti, temveč na spoštovanju prostora, v katerem nastaja.
Trajnostni turizem je danes pogosto uporabljena besedna zveza, vendar jo ljudje še vedno največkrat povezujejo predvsem z ločevanjem odpadkov, zmanjševanjem plastike ali uporabo okolju prijaznih materialov. V resnici je veliko širši pojem.
Kako se ta načela uresničujejo v praksi? Zakaj na Kočevskem ne želijo predvsem več turistov, temveč prave obiskovalce? Kaj destinaciji prinaša vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma in kakšni izzivi ostajajo? O tem smo se pogovarjali z Nevenko Klun, vodjo sektorja za turizem pri Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje.
Kočevsko velja za eno najbolj ohranjenih naravnih območij v Sloveniji. Kaj za vas v praksi pomeni trajnostni turizem?
Za Kočevsko je trajnostni turizem še posebej pomemben, ker je prav ohranjena narava naše največje bogastvo in temelj turistične prepoznavnosti. Skoraj 90 odstotkov destinacije prekrivajo gozdovi, med njimi tudi dragoceni ostanki pragozdov. To območje je hkrati življenjski prostor številnih živalskih vrst, tudi vseh treh velikih zveri, medveda, volka in risa, kar je danes v Evropi prava posebnost. Ponosni smo tudi na pragozd Krokar, ki je vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.
Turizem lahko vse te naravne vrednote približa obiskovalcem, vendar le, če jih pri tem ne ogroža. Zato za nas trajnost ne pomeni, da turizma ne razvijamo, ampak da ga razvijamo premišljeno in odgovorno ter trajnostna načela vključujemo v vse svoje delo.
FOTO: Urška Pečnik
Razvijamo doživetja za manjše skupine, obiskovalce usmerjamo po urejenih poteh, sodelujemo z lokalnimi ponudniki in ustvarjamo turistične produkte, ki spoštujejo naravo, gozd ter življenjski prostor divjih živali. Naša glavna skrb je, da turizem ne preseže zmožnosti prostora in lokalnega okolja. Naš cilj pa ni le ohranjanje sedanjega stanja, ampak tam, kjer je mogoče, tudi njegovo izboljšanje.
Dober primer so programi opazovanja medveda. Njihov namen ni zgolj ponuditi posebno doživetje, ampak ljudem približati življenje te živali. Pogosto se najbolj bojimo tistega, česar ne poznamo. Ko obiskovalci spoznajo medveda in razumejo njegovo vedenje, ga začnejo gledati drugače. S tem povečujemo njegovo družbeno sprejemljivost in dolgoročno prispevamo tudi k njegovemu ohranjanju.
Trajnostni turizem zato za nas pomeni razvoj turizma, ki ohranja tisto, zaradi česar obiskovalci sploh prihajajo na Kočevsko – obsežne gozdove, mir, čisto okolje, biotsko raznovrstnost in avtentičnost prostora.
Veliko ljudi trajnost še vedno povezuje predvsem z varovanjem okolja. Zakaj je ta pojem precej širši?
To je ena najpogostejših zmot. Ljudje trajnost pogosto razumejo kot ločevanje odpadkov, zmanjševanje plastike ali uporabo razgradljivih materialov. Varovanje okolja je zelo pomemben del trajnosti, vendar še zdaleč ni edini.
Resnično trajnostna destinacija postaneš šele takrat, ko poleg okoljskega razvijaš tudi družbeni in gospodarski steber trajnosti.
To pomeni, da znamo dobro načrtovati razvoj turizma in prostora, skrbimo za kulturno dediščino, zmanjšujemo porabo naravnih virov, podpiramo lokalno podjetništvo, vključujemo domačine že v načrtovanje razvoja, povezujemo turistične ponudnike in jim pomagamo pri trženju. Hkrati pa seveda skrbimo za varovanje narave, živali in gozdov.
Pomemben del trajnosti je tudi kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Dobro upravljan turizem mora prispevati k boljši infrastrukturi, ohranjanju dediščine in novim gospodarskim priložnostim, ne pa povzročati hrupa, preobremenjenosti prostora ali konfliktov.
Turizem je trajnosten šele takrat, ko so njegovi učinki dolgoročno pozitivni tako za naravo, kot tudi za ljudi in lokalno gospodarstvo.
Kočevsko pogosto izpostavljate kot destinacijo butičnega turizma. Zakaj ne stremite predvsem k čim večjemu številu obiskovalcev?
Na kratek rok je marsikdaj največji pritisk prav v številkah. Dolga leta smo tudi sami poslušali predvsem vprašanja, koliko obiskovalcev in koliko prenočitev bomo ustvarili.
Če pa razmišljamo dolgoročno, to ne more in ne sme biti glavni cilj.
Veliko turističnih destinacij po svetu, pa tudi v Sloveniji, je z osredotočanjem zgolj na rast števila obiskovalcev prišlo do točke, ko turizem ni več izboljšal kakovosti življenja, ampak jo je začel slabšati. Ljudje ne želijo obiskovati prenatrpanih krajev, kjer ni več miru, kjer nastajajo velike količine odpadkov in kjer upravljanje prostora uide iz rok.
Kočevsko ni prostor množičnega turizma in tudi ne želimo, da bi to postalo. Naša največja prednost so ravno mir, neokrnjena narava in občutek odmaknjenosti. Preveliko število obiskovalcev bi lahko ogrozilo prav te vrednote.
Zato ne smemo dopustiti, da bi turisti vodili razvoj destinacije. Turizem moramo načrtovati mi in ga usmerjati tako, da bo dolgoročno koristil tako naravi kot domačinom in gospodarstvu.
Najslabše je, če lokalni prebivalci začnejo na turiste gledati kot na nekaj motečega. Ko pride do tega, je zelo težko ohraniti kakovosten turizem.
Zato za nas ni najpomembnejše vprašanje, koliko obiskovalcev pride, ampak kakšni obiskovalci pridejo, koliko časa ostanejo, kako se vedejo v prostoru in koliko prispevajo lokalnemu okolju.
Ne želimo si obiskovalcev, ki pridejo zgolj po fotografijo in čez nekaj minut odidejo naprej. Želimo si ljudi, ki naravo dejansko doživijo, jo začutijo, spoštujejo in v lokalnem okolju pustijo nekaj več kot le svoj ogljični odtis.
Ali to pomeni, da že s promocijo privabljate prav takšne obiskovalce?
Da. Že s komunikacijo jasno pokažemo, kakšna destinacija je Kočevsko in kakšen način obiska spodbujamo. To je tudi eden od razlogov, zakaj smo destinacijo tako jasno pozicionirali. Naš slogan je Skrivnostni gozd Slovenije in že sam po sebi nagovarja ljudi, ki jim je narava blizu, ki ne iščejo množičnih znamenitosti, temveč kakovosten, spoštljiv in poglobljen stik s prostorom.
Pri nas ni velikih nakupovalnih središč ali zabaviščnih centrov. Tudi komunikacija je ves čas usmerjena v doživljanje narave, zato privabljamo obiskovalce, ki imajo do nje že razvit spoštljiv odnos.
Poleg tega jih na odgovorno ravnanje pripravimo že pred prihodom. Udeleženci programov opazovanja medveda ali obiskov pragozdov na primer že pred prihodom v destinacijo podpišejo kodeks obnašanja. V njem jih seznanimo z osnovnimi pravili, kako ravnati v gozdu, kako spoštovati naravo in kako čim manj posegati v življenjski prostor živali.
Kodeks med drugim poudarja, da obiskovalci uporabljajo »zelene« oblike transporta, ostajajo na označenih poteh, ne trgajo rastlin, smeti vedno odnesejo s seboj, živali ne vznemirjajo in v gozdu ne povzročajo hrupa. Opozarjamo jih tudi, naj ne hodijo na lovske opazovalnice, saj gre za zasebne objekte, ter jih spodbujamo, naj pijejo vodo iz pipe, saj je v Sloveniji kakovostna in pitna skoraj povsod. Tudi to je del trajnostnega razmišljanja.
Kočevsko je že vrsto let vključeno v Zeleno shemo slovenskega turizma. Kaj ta certifikat pomeni v praksi?
Zelena shema slovenskega turizma je za nas predvsem pomembno ogledalo. Ni zgolj znak, ki ga destinacija prejme in nato postavi na spletno stran, ampak gre pri njej za sistematičen proces spremljanja, ocenjevanja in izboljševanja delovanja destinacije na številnih področjih, ki turistične destinacije in ponudnike spodbuja k odgovornemu, premišljenemu in dolgoročno vzdržnemu razvoju turizma.
Shema deluje pod krovno znamko Slovenia Green, temelji pa na mednarodno priznanih merilih organizacije Green Destinations. To pomeni, da ne gre za slovensko posebnost, ampak za sistem, ki omogoča primerljivost tudi na mednarodni ravni.
Slovenija se v svetu predstavlja kot zelena destinacija. Če želimo to tudi dokazati, ne zadostujejo le besede. Potrebujemo merljive kazalnike in preverljive rezultate. Prav to omogoča Zelena shema.
Vsaka tri leta poteka ponovno ocenjevanje oziroma recertificiranje. Takrat preverimo, na katerih področjih smo uspešni, kje zaostajamo in kaj moramo izboljšati. Sistem nas spodbuja, da redno zbiramo podatke, spremljamo rezultate ter si zastavljamo konkretne in merljive cilje.
Za obiskovalce je certifikat potrditev, da destinacija resnično deluje trajnostno, za nas pa predstavlja tudi pomembno razvojno orodje.
Kočevsko je danes nosilec zlatega znaka Slovenia Green. Koliko dela stoji za tem priznanjem?
Kar precej. Kočevsko je bilo ob prvem certificiranju uvrščeno med destinacije z bronastim znakom, kar je bila začetna stopnja. V naslednjem triletnem obdobju smo naredili velik napredek in pridobili zlati znak, ki smo ga nato ob zadnjem recertificiranju leta 2023 tudi obdržali.
To je bil velik uspeh, saj so se v tem času kriteriji precej zaostrili. Marsikatera destinacija je zaradi novih zahtev izgubila svojo raven certificiranja, nam pa je uspelo zlati znak ohraniti.
Za tem je seveda veliko usklajevanja, zbiranja podatkov, sodelovanja in konkretnega dela številnih deležnikov. V proces nismo vključeni le na Zavod Kočevsko, pomembno vlogo imata tudi obe občini v destinaciji, pa tudi javne službe, turistični ponudniki, društva, zavodi in prebivalci. Priznanje zato razumemo predvsem kot potrditev skupnega dela, hkrati pa tudi kot zavezo za nadaljnje izboljšave.
Letos nas čaka novo ocenjevanje in seveda si želimo narediti še korak naprej ter pridobiti platinasti znak, ki predstavlja najvišjo raven trajnostnega upravljanja destinacije.
Poleg strokovne potrditve nam certifikat prinaša tudi večjo prepoznavnost. Slovenska turistična organizacija posebno pozornost pri promociji namenja prav destinacijam, ki na področju trajnosti dosegajo najboljše rezultate.
Na katerih področjih je Kočevsko najuspešnejše in kje vas čaka še največ dela?
Najvišje ocene dosegamo predvsem na področju varovanja narave in trajnostnega upravljanja destinacije. Naša največja prednost je izjemno ohranjeno naravno okolje ter dejstvo, da smo že zelo zgodaj začeli razvijati naravoslovna doživetja v manjših skupinah in z usposobljenimi vodniki. Uspešni smo tudi pri povezovanju identitete destinacije z gozdovi, divjimi živalmi in odgovornim obiskom narave. Skrb za gozdove, naravno dediščino in prostoživeče živali je pri nas del vsakdanjega življenja, zato so tudi rezultati na teh področjih zelo dobri.
Imamo pa tudi področja, kjer nas čaka še nekaj dela.
Eden večjih izzivov je merjenje ogljičnega odtisa. To smo sicer že začeli izvajati, zdaj pa želimo obiskovalcem ponuditi tudi možnosti, da svoj vpliv na okolje izravnajo.
Veliko pozornosti namenjamo tudi vprašanju podnebnih sprememb. Čeprav zaradi velike gozdnatosti njihove posledice na Kočevskem še niso tako izrazite kot ponekod drugod, moramo pripraviti kakovostne analize, kako bodo vplivale na razvoj turizma v prihodnosti.
Veliko dela pa nas čaka tudi pri zmanjševanju sezonskosti oziroma razvoju infrastrukture in kakovostnih produktov, ki bi omogočili večjo gospodarsko korist za lokalno okolje skozi vse leto.
Pogosto poudarjate, da brez podpore domačinov ni uspešnega turizma. Kako pomembna je njihova vloga?
Vloga domačinov je ključna. Oni so tisti, ki destinaciji dajejo značaj, zgodbe in občutek pristnosti. Če prebivalci turizma ne sprejemajo ali od njega nimajo koristi, razvoj dolgoročno ne more biti uspešen.
Morda se vsi prebivalci niti ne zavedajo, koliko dela je vloženega v trajnostni razvoj turizma, vendar je najpomembneje, da turizem doživljajo pozitivno. Pomembno je, da jih vključujemo v načrtovanje, poslušamo njihove pomisleke in spodbujamo razvoj ponudbe, pri kateri lokalni ljudje niso le opazovalci, temveč aktivni soustvarjalci.
Na Kočevskem smo ves čas pazili, da razvoj ne bi povzročil konfliktov med domačini in obiskovalci. Naši programi so večinoma zasnovani za manjše skupine, zato prebivalci turistov v vsakdanjem življenju praviloma ne občutijo kot breme. Prav to je eden od razlogov, da je odnos do obiskovalcev še vedno zelo pozitiven.
Vedno znova me razveseli, ko skozi mesto spremljam vodene skupine turistov in vidim, kako jih domačini opazujejo z zanimanjem in odobravanjem. To pomeni, da jih sprejemajo kot nekaj dobrodošlega.
To potrjujejo tudi ankete, ki jih izvajamo v okviru Zelene sheme. Redno spremljamo zadovoljstvo obiskovalcev, turističnih ponudnikov in lokalnih prebivalcev. Rezultati kažejo, da domačini razvoj turizma podpirajo, kar je za nas izjemno pomembno.
Ko prebivalci začnejo turizem doživljati kot nekaj motečega, je to znak, da je razvoj zašel v napačno smer. Temu se želimo izogniti.
Kateri obiskovalci se po vaših izkušnjah najbolje vključijo v tak način turizma?
Najbolje se vključijo obiskovalci, ki cenijo naravo, mir, lokalne zgodbe in manjša, osebna doživetja. To so ljudje, ki upoštevajo pravila, se želijo o prostoru nekaj naučiti in razumejo, da narava ni le kulisa za fotografiranje, temveč občutljiv življenjski prostor. Pogosto gre za pare, družine, manjše skupine ter ljubitelje pohodništva, kolesarjenja, fotografije in opazovanja živali.
Na splošno opažamo, da imajo obiskovalci iz skandinavskih držav zelo podoben odnos do narave, kot ga imamo Slovenci.
Tudi oni prihajajo iz okolij z veliko gozdovi in izjemno naravo, zato razumejo pomen njenega varovanja. Do prostora pristopajo spoštljivo in odgovorno.
Podobno velja za obiskovalce iz Nizozemske. Veliko jih potuje z avtodomi, radi raziskujejo naravo peš ali s kolesom in cenijo mir.
Prav Nizozemci ter Nemci predstavljajo tudi pomemben delež gostov na programih opazovanja medveda. Nemci so bili več let celo najštevilčnejši obiskovalci teh programov, čeprav je bilo letos v začetku sezone zaradi gospodarskih razmer zaznati nekoliko manjše povpraševanje s tega trga.
Velika prednost Kočevskega pa je, da že način naše promocije privablja ljudi, ki jim je narava blizu. Ker ne oglašujemo zabave ali množičnih dogodkov, ampak gozd, mir in doživetja, k nam že v osnovi prihajajo obiskovalci z razvitim odnosom do narave. Zato jih ni treba veliko prepričevati o pomenu odgovornega ravnanja. Mi ta odnos predvsem še dodatno utrdimo.
Izpostavljate voden obisk gozda. Zakaj menite, da je to tako pomembno?
Voden obisk je pomemben zaradi varnosti, kakovosti doživetja in varovanja narave. Gozd je na Kočevskem največja znamenitost, hkrati pa tudi zelo občutljiv življenjski prostor. Prav zato si želimo, da bi ga obiskovalci doživljali odgovorno.
Veliko Slovencev je navajenih, da gredo v gozd sami, kar je povsem razumljivo. Če človek išče mir ali rekreacijo, je to nekaj drugega. Ko pa želi gozd resnično spoznati, razumeti njegove posebnosti in življenje v njem, je izkušnja z dobrim lokalnim vodnikom neprimerljivo bogatejša.
Vodnik obiskovalce varno vodi skozi gozd, pomaga jim razumeti prostor, v katerem se nahajajo. Pojasni, zakaj je določeno območje pomembno, kako živijo živali, zakaj je pomembna tišina in kako lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju narave.
Tak obisk postane veliko več kot navaden sprehod.
Poleg tega lahko prav skozi vodene programe obiskovalce usmerjamo k pravilnemu ravnanju in zmanjšamo njihov vpliv na okolje.
S kakšnimi težavami se pri obisku narave najpogosteje srečujete?
Najpogostejši izzivi so zapuščanje označenih poti, nepravilno parkiranje, odlaganje odpadkov, glasno vedenje in približevanje živalim. Težava je tudi prepričanje, da je v naravi dovoljeno vse. Posebej občutljivi so obiski pragozdnih območij in krajev, kjer živijo velike zveri. Zato veliko pozornosti namenjamo ozaveščanju in jasnim informacijam že pred prihodom.
Največji izziv predstavljajo predvsem samostojni obiski gozda.
Ljudje pogosto ne vedo, kako občutljiv je ta prostor. Dogaja se, da si kdo zakuri ogenj celo v pragozdu, kjer človekovih posegov sploh ne bi smelo biti. Takšna ravnanja lahko povzročijo nepopravljivo škodo.
Velik izziv predstavljajo tudi štirikolesniki. Na Kočevskem imamo veliko gozdnih cest, ki omogočajo dostop in rekreacijo, težava pa nastane, ko posamezniki zapeljejo z urejenih poti na vlake in druga občutljiva območja.
Naš cilj ni prepovedovati obiskovanja narave. Ravno nasprotno. Želimo si, da ljudje gozd obiskujejo, vendar na način, ki spoštuje njegov življenjski utrip.
V Sloveniji imamo srečo, da je dostop do gozda prost. To je velika vrednota, ki pa prinaša tudi odgovornost. Če lahko gozd uporablja vsakdo, potem ga mora vsakdo tudi spoštovati.
Nenazadnje je gozd dom številnih živali. Tudi nam ne bi bilo prijetno, če bi nekdo brez povabila prišel v naš dom in tam ravnal po svoje.
Obiskovalce že pred prihodom seznanite s posebnim kodeksom obnašanja. Kaj vsebuje?
Gre za zelo praktična priporočila, ki obiskovalcem pomagajo razumeti, kako naj se vedejo v naravi.
Spodbujamo jih, da hodijo po označenih poteh, ne vstopajo v zavarovana in občutljiva območja, ne trgajo rastlin, da vse odpadke odnesejo s seboj in da v gozdu ne povzročajo hrupa.
Pomembno je tudi, da živali ne hranijo in da v naravi ne puščajo ostankov hrane, saj tudi to vpliva na njihovo vedenje.
Obiskovalce opozorimo, naj ne hodijo na lovske opazovalnice, ker gre za zasebne objekte, in jih seznanimo z osnovnimi pravili obnašanja na območju prisotnosti medveda in v primeru programov, ki vključujejo opazovanje, tudi s pravili obnašanja na opazovalnici.
Veliko pozornosti namenjamo tudi navidezno preprostim stvarem. Ena izmed njih je pitna voda. Marsikdo ne ve, da lahko v Sloveniji skoraj povsod pije vodo iz vodovoda. Zato obiskovalce spodbujamo, naj namesto plastenk uporabljajo steklenice za večkratno uporabo. Na naših programih pogosto dobijo tudi bidone in letak z napisom, da je voda iz pipe najbolj zelena izbira.
Tudi to je del trajnostnega razmišljanja.
Na Kočevskem letos praznujete deset let organiziranega razvoja turizma. Kaj je bil v tem času največji izziv?
Največji izziv je bil vzpostaviti prepoznavno in enotno turistično destinacijo na območju, kjer turizem prej ni bil med prepoznavnimi gospodarskimi dejavnostmi. Ni nas bilo na »turističnem zemljevidu«. Treba je bilo povezati ponudnike, oblikovati skupno identiteto, razviti kakovostna doživetja ter hkrati ohranjati ravnotežje med promocijo in varovanjem narave. Veliko dela je bilo vloženega tudi v spreminjanje predstave, da je Kočevsko le odmaknjeno gozdnato območje, v destinacijo z jasno zgodbo in kakovostno ponudbo.
Za razliko od najbolj uveljavljenih turističnih krajev pri nas nismo imeli množice obiskovalcev že od začetka. Turizem smo morali graditi postopoma.
Po drugi strani pa se je prav to izkazalo za našo prednost.
Ker nismo bili pod pritiskom množičnega obiska, smo lahko že od začetka razmišljali dolgoročno, se učili iz napak razvitih turističnih destinacij in turizem postavljali na trajnostne temelje.
Danes se marsikatera destinacija ukvarja z vprašanjem, kako omejiti množični turizem. Mi smo se temu lahko izognili, ker smo razvoj že od vsega začetka načrtovali drugače.
Kljub temu od turizma na Kočevskem še ni lahko živeti.
To je res.
Število obiskovalcev pri nas še vedno ni tako veliko, da bi se večina ponudnikov lahko preživljala izključno s turizmom. Sezona je kratka, obisk pa razpršen.
Veliko ljudi ima zato redno zaposlitev, turistično dejavnost pa razvijajo ob njej. To pomeni precejšnjo obremenitev in tudi manj časa za razvoj novih produktov ali pridobivanje različnih certifikatov.
Po drugi strani pa opažamo, da številni ponudniki že danes delujejo zelo trajnostno, tudi če nimajo uradnega certifikata.
Če bi bilo povpraševanja več in bi se lahko turizmu posvetili v celoti, bi bilo marsikaj lažje. Vendar se razvoj dogaja postopoma in mislim, da je to za Kočevsko dolgoročno celo prednost. Cilj ni hiter razvoj, temveč postopna krepitev okolja, v katerem bo lahko vse več lokalnih ljudi ustvarjalo kakovostna delovna mesta in prihodke iz turizma.
Kaj po vašem mnenju najbolj loči Kočevsko od drugih slovenskih destinacij?
Mislim, da predvsem to, da smo ostali zvesti svoji zgodbi. Nikoli nismo želeli ponujati vsega in za vsakogar.
Našo identiteto smo zgradili okoli gozda in narave. Celotno destinacijo razvijamo pod sloganom Skrivnostni gozd Slovenije, kar pomeni, da obiskovalcem že vnaprej sporočamo, kaj lahko pri nas pričakujejo.
To nam pomaga privabljati ljudi, ki jim je takšno doživetje blizu.
Ne prihajajo zaradi zabave ali zgolj po fotografije za družbena omrežja. Pridejo zato, ker želijo naravo resnično doživeti. Naš cilj ni, da bi obiskovalci Kočevsko samo videli. Želimo si, da ga resnično začutijo. In takšni obiskovalci so najboljši ambasadorji naše destinacije, saj se bodo z veseljem vračali nazaj, obenem pa obisk priporočili tudi svojim prijateljem in znancem.
Letos vas čaka novo recertificiranje v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Kakšni so vaši cilji za prihodnja leta?
Naš prvi cilj je zagotovo uspešno recertificiranje. Veseli bomo, če nam bo uspelo pridobiti platinasti znak, vendar je še pomembneje, da se razvoj nadaljuje v pravo smer.
Trajnost namreč ni projekt, ki ga enkrat zaključiš, ampak stalen proces izboljševanja. Vedno znova iščemo možnosti, kako še zmanjšati vplive na okolje, bolje spremljati porabo naravnih virov, izboljšati sodelovanje z lokalnimi ponudniki in prebivalci ter obiskovalcem ponuditi kakovostna doživetja.
Pomembno je, da ostanemo zvesti temu, kar Kočevsko v resnici je. Ne želimo postati destinacija množičnega turizma. Želimo ostati prostor, kjer narava narekuje tempo razvoja.
Kaj bi svetovali nekomu, ki na Kočevsko prihaja prvič?
Naj pride z odprtim srcem, naj si vzame dovolj časa in ne poskuša videti vsega v enem dnevu.
Kočevsko ni destinacija, ki bi jo lahko doživel v eni uri ali z nekaj fotografijami. Njena največja vrednost je prav v miru, tišini in občutku, da si za nekaj časa res del narave.
Svetovala bi mu, naj se odpravi na vodeno doživetje, saj bo tako veliko bolje razumel gozd, njegove prebivalce in zgodbe, ki jih skriva. Naj naravo spoštuje. Če bomo obiskovalci do nje pristopali odgovorno, bo lahko takšna ostala tudi za vse, ki bodo prišli za nami.
Predvsem pa naj pride z odprtostjo in pripravljenostjo, da se prilagodi ritmu narave, ki je na Kočevskem počasnejši in tišji.
Če bi morali v enem stavku povedati, kaj je največja vrednost Kočevske kot turistične destinacije, kaj bi odgovorili?
Mislim, da prav to, da smo ostali zvesti sami sebi.
Na Kočevskem nikoli nismo želeli tekmovati z destinacijami, ki stavijo na množičnost ali spektakel. Naša največja prednost je narava, gozd, in okoli njega gradimo celotno zgodbo.
Ne ponujamo vsega za vsakogar. Privabljamo ljudi, ki želijo gozd doživeti, ne le obiskati.
Verjamem, da je prav zaradi tega Kočevsko danes lahko zgled tudi drugim destinacijam. Ne zato, ker bi bilo največje ali najbolj obiskano, ampak zato, ker smo razvoj od začetka gradili na spoštovanju prostora in ljudi.
Naš cilj je, da obiskovalci odidejo bogatejši za izkušnjo, narava pa zaradi njihovega obiska ne ostane revnejša.
