Ko se temperature dvignejo in se zemlja nekoliko osuši, začne trava rasti hitreje, kot bi si marsikdo želel. In takrat pride na vrsto prvo vprašanje: ali je že čas za prvo košnjo?
Odgovor ni povsem enoznačen, a pravilo je preprosto. Ne glejte koledarja, ampak travo. Ko doseže približno deset centimetrov in se tla po zimskem razmočenju utrdijo, je pravi trenutek. Če se s košnjo mudi preveč, lahko trato poškodujete. Če čakate predolgo, pa boste imeli več dela in slabši rezultat.
Prva košnja je pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Tu se naredi največ napak. Ena najpogostejših je, da kosilnico nastavimo prenizko. Travo “postrižemo” skoraj do tal in pričakujemo, da bo potem še lepše rasla. V resnici pa jo s tem oslabimo.
Priporočilo je preprosto: nikoli ne odstranite več kot tretjine višine. Če je trava visoka deset centimetrov, naj po košnji ostane visoka vsaj šest. Tako bo korenina ostala močna, trata pa gostejša.
Veliko težav povzroča tudi košnja mokre trave. Rez ni lep, trava se sprijema, kosilnica pa hitro začne “dušiti”. Če se le da, počakajte, da se površina osuši. Razlika v rezultatu je očitna.
Še ena malenkost, ki naredi veliko razliko: rezila. Če niso ostra, trave ne režejo, ampak jo trgajo. To se pozna že po nekaj dneh, ko konice porjavijo. Vzdrževanje kosilnice je zato vsaj tako pomembno kot sama košnja.
Za lepšo trato ni nujno več dela, ampak boljši občutek za ritem. Spomladi to pomeni redno košnjo, približno enkrat na teden. Poleti, ko vročina upočasni rast, lahko tempo nekoliko umirite.
Veliko ljudi pokošeno travo vedno pobira, a to ni nujno. Če kosite pogosto in je odrez droben, ga lahko pustite na travi. Deloval bo kot naravno gnojilo in pomagal ohranjati vlago.
Pomembno je tudi, da ne kosite vedno v isti smeri. S tem se tla zbijejo, trava pa začne rasti neenakomerno. Že majhna sprememba smeri naredi razliko.
Na koncu pa velja še eno pravilo, ki ga pogosto spregledamo: trata ni preproga. Če jo pustite nekoliko višjo, bo bolj odporna na sušo, manj občutljiva na vročino in na pogled nič manj lepa.