Nad studencem pitne vode v gozdu pod Zadoljem, iz katerega vodita dve cevi, je Pavle Andolšek iz Nemške vasi po vrnitvi iz Kanade, kjer so ga ob ogledu umetnin v osrčju indijanskih parkov prevzele mojstrovine iz lesa, dal postaviti velik lesen križ iz hrasta – v zahvalo vodi, ki mu je nekoč rešila življenje.
Križ se je februarja 2014 pod težo ledenega oklepa (žleda) zgrudil. Dve leti je ležal na tleh, poraščen z mahom. Pred tem se je Pavle že poslovil. Aprila 2016, ko sta z ženo Marijo praznovala 40 let skupnega življenja, je Franc Mršnik dejal, da bo križ, visok 280 in širok 230 centimetrov, postavil nazaj.
Vzel je orodje, kramp in lopato ter izkopal 80 centimetrov globoko jamo. Leseno gmoto, težko več kot sto kilogramov, s strehico in posvetilom o križu in vodi, postavljenem v posebnem predalu, je z zadnjimi močmi vzdignil in jo čudežno premaknil tri metre stran. Ko se je nanjo naslonil, je zašepetal: »Ljuba Marija, kako te bom postavil, ker si tako težka.« Od takrat vsako leto na ta dan ob križ prinese šopek rož in prižge svečo. Zajame tudi vodo, očisti okolico in se zahvali Stvarniku. Tako je bilo vse do 25. julija letos.
Ujma je ruvala drevesa
»Tistega jutra, bil je ponedeljek, sem opazil, da je smreka ob močnem vetru, ki je pustošil prejšnji dan, podrla križ. Sprva sem mislil, da ne bo treba ukrepati, a čez nekaj dni sem se vrnil in od blizu videl, da je smreka čudežno treščila natanko po sredini križa, latnik pa je zlomil božje znamenje. Najbolj poškodovane dele, tudi glavo križa, sem vzel domov. Tisto, kar je ostalo pod smreko, sem počistil,« je povedal Franc Mršnik.
Spraševal se je, kako naprej. Stopil je do revirnega gozdarja, ki se je posvetoval z lastnico gozda. Popolnoma nov križ, vključno s kritino, so postavili nekaj metrov višje od prvotnega. »Križ sem dobil pri Ilcu iz Goriče vasi, doma pa sem ga postavil na trame. Za streho je poskrbel klepar Franci, ki je križ, približno enakih dimenzij kot prejšnji, pripeljal od doma in pomagal pri postavitvi. Zdaj stoji trdno, nekoliko umaknjen od ceste, a še vedno dostopen,« je dodal.
Zdaj je blagoslovljen
Okolica je tlakovana s kamni, ki sta jih z ženo prinesla oziroma privlekla iz bližnjega potoka. Dan pred blagoslovom sta podest pod križem oblekla z mahom. Ob njem gori sveča – Franc upa, da za vedno – ki opozarja na njegovo obnovo, ohranja spomin na preteklost in nosi zapisano »spoved« o pomenu znamenja zanj, za soprogo in vse ljudi.
Pri obnovi so upoštevali tudi praktične vidike: poskrbljeno je bilo za stabilnost in dostop do zajetja studenca, ki ga je Pavle obzidal, iz njega pa voda, speljana po ceveh, teče tudi ob velikih sušah.
»Prihodnje leto bova z mojo Marijo praznovala 50 let poroke. Zagotovo bova utrinek najinega skupnega potovanja skozi življenje posvetila tudi zadoljskemu križu, za katerega upam, da mu ne bo več usodna nobena ujma,« je dejal Mršnik, upokojeni župnik Anton Dobrovoljc iz Ribnice pa je križ ob navzočnosti deset vaščanov tudi blagoslovil.
(mgć)
