Več kot dve uri in pol teka, 34 kilometrov pohorskih poti, na koncu pa vsega 19 sekund razlike. Druga izvedba Slovenskega gozdarskega traila je na Roglo privabila 536 tekačev, prinesla nove najboljše čase v vseh štirih absolutnih kategorijah in pokazala, da dogodek hitro prerašča svoje začetne okvire. Že prihodnje leto bo naredil še korak dlje, saj organizatorji napovedujejo več kot 50 kilometrov dolgo ultra progo.
Najbolj napeto je bilo na daljši, 34-kilometrski preizkušnji. Na njej sta se za zmago praktično vse do cilja borila aktualni državni prvak v trail teku na 32 kilometrov Tadej Serdinšek in lanski zmagovalec Gozdarskega traila Marko Tratnik.
Po dobrih dveh urah in pol teka je tehtnico na svojo stran nagnil Serdinšek. V cilj je pritekel s časom 2:33:02, Tratnik pa le 19 sekund pozneje. Tretje mesto je s časom 2:39:05 osvojil Matej Letonje. Serdinšek in Tratnik sta se letos že srečala na državnem prvenstvu, tudi tam pa sta prvi dve mesti osvojila v enakem vrstnem redu.
Precej bolj prepričljiva je bila zmaga v ženski konkurenci na 34 kilometrov. Državna prvakinja Martina Klančnik Potrč je progo premagala v 2:57:37. Anita Hohnec je bila s časom 3:25:52 druga, Nina Kotnik pa je s 3:32:59 osvojila tretje mesto.
Kobe najhitrejši, na poti pa še nekaj korakov ob harmoniki
Močna konkurenca se je zbrala tudi na krajši, 14-kilometrski preizkušnji. Najhitrejši je bil eden najboljših slovenskih maratoncev Primož Kobe, ki je za progo potreboval le 58 minut in 30 sekund.
Kljub lovu na rezultat pa tek na Pohorju očitno ni bil samo vprašanje sekund. Na okrepni postaji na Plešiču, kjer so tekače pričakali trije gozdarji s harmonikami, si je Kobe privoščil celo nekaj plesnih korakov.
Za njim sta v cilj pritekla Davorin Krašovec s časom 1:03:07 in Jaka Poglavnik, ki je uro ustavil pri 1:03:40.
Še en tesen obračun se je zgodil med ženskami na 14 kilometrov. Maruša Cijan Brkič je zmagala s časom 1:06:18, Katarina Pišotek pa je za njo zaostala le 33 sekund. Tretje mesto je s časom 1:07:41 osvojila Nastja Mihelčič.
Letošnja izvedba je bila hitra v pravem pomenu besede. V vseh štirih absolutnih kategorijah na obeh razdaljah so tekači postavili nove najboljše čase Slovenskega gozdarskega traila. Svoje so dodale skoraj idealne razmere za tek, a dogodek tudi letos ni bil zastavljen zgolj kot lov na rezultate.
Ko postaja postane plesišče
Tek skozi pohorske gozdove ima namreč tudi nekoliko drugačen značaj. To se je najbolje pokazalo prav na Plešiču. Namesto zgolj vode in okrepčila so tekače pričakali zvoki polk in valčkov treh gozdarjev s harmonikami.
Nekateri so nadaljevali brez ustavljanja, drugi pa so si kljub štoparici vzeli nekaj trenutkov in zaplesali. Prav takšni prizori Slovenski gozdarski trail ločujejo od klasične tekaške prireditve, saj organizatorji šport povezujejo z gozdom, gozdarstvom in ljudmi, ki so z njim povezani.
Na letošnjih 14- in 34-kilometrski progi je štartalo 536 tekačev, kar je dobrih deset odstotkov več kot leto prej. Prijavljenih jih je bilo še več, kar 626.
Prav ta številka pa bo na Pohorju pustila tudi precej trajnejšo sled od tekaških stopinj.
626 prijavljenih tekačev bo Pohorju prineslo 750 novih dreves
Organizatorji so pred dogodkom obljubili, da bodo, če število prijavljenih preseže 600, posadili 750 dreves. Mejo so presegli, zato bodo obljubo tudi uresničili.
Tako naj bi do prihodnje izvedbe nastal Gozd tekačev. Želja organizatorjev je, da bi drevesa posadili ob trasi teka, kjer bi lahko udeleženci ob prihodnjih obiskih spremljali, kako raste gozd, ki so ga pomagali ustvariti tudi s svojo udeležbo.
Povezovanje športa in gozda sicer ni naključno. Dogodek organizira Gozdarsko društvo skupine Slovenski državni gozdovi, eden njegovih namenov pa je poleg spodbujanja gibanja v naravi tudi približevanje gozda, gozdarstva in gozdarskega poklica širši javnosti. Temu so namenjene tudi gozdarske igre in spremljevalni program.
Če je letošnja izvedba prinesla rekorde, organizatorji za leto 2027 pripravljajo še precej večji tekaški izziv. Slovenski gozdarski trail bo namreč prvič vstopil v svet ultra traila.
Obstoječima razdaljama naj bi se pridružila nova, več kot 50 kilometrov dolga proga, ki bo povezala mariborsko Pohorje z Roglo. Tekače tako čaka bistveno daljša preizkušnja skozi pohorske gozdove, dogodek pa z njo vstopa v novo razvojno obdobje.