E-UTRIP
Žan Čampa želi prevzeti kmetijo in jo voditi še naprej.
Featured Gospodarstvo Narava Narava & zdravje Novice Ribnica

Mladi in kmetijstvo

V občini Ribnica kmetijska dejavnost ni tako razvita, kot je povprečje slovenskih kmetij. Tukaj še vedno prevladujejo kmetije, ki se ekstenzivno ukvarjajo predvsem z živinorejo. Neizkoriščena so predvsem ravninska področja, ki bi bila lahko namenjena njivskim površinam. Po statističnih podatkih so gospodarji na kmetijah starejša populacija, saj se mladi le redko odločijo za prevzem kmetije.

Ribniška pokrajina leži na gorsko-višinskem področju, kjer so nekateri dejavniki kmetovanja omejeni (podnebje, relief), zato je tu prednost predvsem v ekološkem načinu kmetovanja in dopolnilnih dejavnostih; predvsem turizmu na kmetijah, in predelavi kmetijskih pridelkov.

O dejavnikih, ki omejujejo kmetijsko dejavnost na tem območju in drugih težavah, ki tarejo slovensko kmetijstvo, bi lahko veliko spisali, vendar to ni namen tega prispevka. Želimo predstaviti nekatere predstavnike mlade generacije, ki počasi prevzemajo domačo kmetijsko dejavnost in imajo z njo tudi dolgoročne načrte. Vsem je skupno, da so že zelo zgodaj začutili željo po nadaljevanju družinske tradicije in so se že pri izbiri izobraževalne poti odločili za šolanje v kmetijskih programih. Vsi so bili dijaki Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto, sedaj pa pridobljeno znanje nadgrajujejo še s študijem. Vse to je seveda zelo spodbudno, zato je tudi prav, da jih podpremo in jim damo možnost, da se predstavijo ter pokažejo, da se da. Kot pravi rek »kjer je volja, je tudi pot«.

Ambrož Rigler, Ribnica

Ambrož Rigler na živinorejski razstavi v Ribnici leta 2019.

Naša kmetija se nahaja v Slemenih, v kraju Praproče. Leži na nadmorski višini 650 m. Kmetija po zbranih podatkih obstaja že več kot 300 let. Sedaj je v lasti mojega očeta, Matica Riglerja. Obsega pašnike, travnike, njivske in gozdnate površine. Že od nekdaj je na naši kmetiji prevladovala rjava pasma govedi in tako je še danes. Prvotna dejavnost je prireja mleka in vzreja ter prodaja plemenskih telic. Trenutno imamo 23 krav molznic, ki jih molzemo strojno. Krave in mlada živina so čez leto, od sredine aprila pa do začetka novembra, na paši.

Ukvarjamo se tudi z genetiko, kar pripelje do tega, da imamo v hlevu živali, ki so primerne za razstave in imajo boljšo proizvodnjo ter kvaliteto mleka. Krave in telice semenimo umetno, po postopku načrtnega parjenja. Večinoma so plemenski biki švicarskega, ameriškega, italijanskega, francoskega, nekaj pa tudi slovenskega rodu.

Potomce moškega spola prodamo pri starosti dveh mesecev. V primeru, ko pa je potomec bikovske matere primeren za pleme, ostane na kmetiji do starosti šest mesecev. Nato gre v vzrejališče v Novo Gorico.

Načrti za prihodnost

Na Ribniškem se je v zadnjih letih kmetijska dejavnost močno opustila. Mladi odhajajo v službe, starejše generacije pa težje vzdržujejo kmetije. Osebno gojim zanimanje za kmetijsko dejavnost in govedo že od malih nog, vendar v naši občini podpore mladim do kmetijstva manjka. Tudi v tem vidim razlog opuščanja kmetijstva.

Eden od načrtov za prihodnost je udejstvovanje na govedorejskih razstavah. V letu 2019 se je pokazala možnost udejstvovanja na Mednarodni šoli za mlade rejce, ki je potekala na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu. Tu sem pridobil kar nekaj novega znanja, ki pa sem ga lahko izkoristil že kmalu. V Ribnici je 1. septembra 2019 potekala živinorejska razstava ob 110-letnici Kmetijsko gozdarske zadruge Ribnica. To je bil zame poseben dogodek, saj sem se aktivno vključil v pripravo razstave. Sodeloval sem pri odbiri živali, jih pripravljal na razstavo in vodil na sami razstavi.

Moj glavni cilj je dokončati biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer živinoreja, ter prevzeti kmetijo in zgraditi nov sodoben hlev za 60 krav molznic in mlado živino. Do tega cilja me čaka še dolga pot. Potrebovali bomo še nekaj dodatne obdelovalne zemlje, ki pa je v Ribnici težko dostopna.

Žan Čampa, Sodražica

Žan Čampa želi prevzeti kmetijo in jo voditi še naprej.

Naša kmetija se nahaja v občini Sodražica, natančneje v vasi Zapotok. Leži na 560 metrih nadmorske višine. Na kmetiji živimo tri generacije in se zraven službe ukvarjamo tudi še z kmetijstvom. Na naši kmetiji obdelujemo cca. 20 hektarjev površin, od tega je 6 ha gozda za lastne potrebe, 1,5 ha njiv, na katerih pridelujemo žita za pitance, nekaj površin je zaradi kolobarja zasajenih s travno deteljno mešanico. Ostale površine so trajni travniki, na katerih pridelujemo seno in silažo za živino.

Lastne zemlje ni veliko, zato imamo veliko zemlje v najemu. V hlevu imamo 15 glav živine, od tega so 3 krave dojilje s teleti, 12 bikov pitancev, nekaj kur in rac ter okoli 50 zajcev. Ker je hlev star približno 50 let, je nekaj živine še v vezani reji, krave s telički ter odstavljena teleta pa imamo na globokem nastilju na prosti reji. Krave poleti pasemo na bližnjem pašniku, kjer se tudi otelijo in imajo teleta. Ker nimamo dovolj domačih telet za nadaljnjo rejo, 4 do 5 mesecev stara teleta dokupimo.

Načrti za prihodnost

Moj načrt je, da uspešno končam šolanje na Višji strokovni šoli na Grmu v Novem mestu, si ustvarim družino in posodobim kmetijo. Zaradi pomanjkanja prostora velika širitev kmetije ni mogoča, moj namen pa je tudi kandidirati za mladega prevzemnika kmetije ter s tem prevzeti kmetijo in jo voditi še naprej.

Laura Turk, Črnec, Ribnica

Laura Turk z najstarejšo kravo v hlevu – 14 let in pol.

Kmetija Turk se nahaja v vasi Črnec v hribovitih Slemenih. Leži na nadmorski višini okoli 720 m. Obdelujemo 22 ha travnikov in pašnikov, nekaj je lastnih in nekaj v najemu. Imamo tudi 10 ha gozda. Na kmetiji živimo mama Angela, ati Jože, mami Danica ter hčerki Laura in Nadja. Starejša brat in sestra Simon in Špela ne živita z nami, saj sta že oba na svojem. Ati se ukvarja s prodajo suhe robe, mami pa doma opravlja različna kmetijska in gospodinjska opravila. Za večje sejme gremo pomagat vsi družinski člani, ravno tako na kmetiji delamo in pomagamo vsi. Mama nam po svojih močeh še vedno pomaga. Jaz sem končala srednjo Kmetijsko šolo Grm v Novem mestu, program kmetijsko-podjetniški tehnik, sedaj pa študiram na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in sicer 1. letnik visokošolskega programa živinoreje.

Kmetujemo ekološko, trenutno imamo 26 glav živine od tega je 10 krav dojilj, večinoma so križanke med lisasto in limuzin pasmo, telijo na spomladansko in poletno sezono. Bik plemenjak je limuzin pasme, ostalo pa so biki pitanci, kakšna plemenska telica in kobila. Živina je pol leta na paši, v zimskem času pa v hlevu. Vsako pomlad in jesen damo bike v zakol in govedino prodamo na domu. Imamo tračno žago, kjer občasno režemo kole in deske za domačo rabo kot tudi za prodajo.

Načrti za prihodnost

S fantom Gašperjem nameravava povečati kmetijo, vsekakor pa bo najprej potrebno prenoviti ali povečati hlev. Primarno dejavnost reje krav dojilj in bikov želim povečati, še dodatno pa vzrejati par krav molznic za predelavo mleka v mlečne izdelke. Sedaj iz viškov mleka dojilj že izdelujem jogurte in skuto.

Začeli smo opremljati manjši prostor, ki bo namenjen predelavi, postopoma je cilj popolnoma opremiti sirarno in predelovati mleko v jogurte, skuto, maslo, namaze in sire. Stremim h stekleni in pa hitro razgradljivi embalaži, ki bo povratna. Naredila bova tudi prevozni kokošnjak in kupila avtohtone Štajerske kokoši ter začela s pašno rejo in prodajo jajc. Želim, da bi pridobila predvsem zanimanje lokalnih kupcev in spodbudila potrošnike h kupovanju domače in naravi prijazno pridelane zdrave hrane, le tako se bo tudi preprečevalo zaraščanje strmih površin.

Florijan Klun, Žimarice

Florijan skrbi za čebele, konje, koze, kokoši in govedo.

Sem začetnik obuditve kmetijske dejavnosti pri nas, trenutno pa še obiskujem študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kmetija PR´Klunovih leži v dolini v naselju Žimarice. Trenutno imamo čebele, konje, koze, kokoši in govedo pasme Black Angus. S čebelarstvom se pretežno ukvarja oče. Konje imamo zgolj za rekreacijo in hobi. Na mojo željo smo na kmetiji pričeli z rejo goveda Angus ter hkrati začeli uvajati prosto pašništvo, kar pomeni, da se živali skozi vse leto prosto gibljejo. Od pomladi do jeseni se govedo pase na pašnikih, v zimskem času pa jih hranimo s senenimi balami, ki jih pridelamo sami. Angus je po konzumacijskih sposobnosti ena izmed najboljših pasem, saj že z voluminozno krmo dosega visoke priraste, telitve so lahke, živali pa so tudi zelo odporne. Meso angusa ima glede na sodobne smernice prehranjevanja idealno sestavo.

Načrti za prihodnost

Vizija kmetije je predvsem kakovostna oskrba živali s tem pa prireja in predelava kakovostnega mesa ter posodobitev kmetijske mehanizacije.
V prihodnje pa sledi tudi povečanje aktivnosti čebelarstva.

Matej Zobec, učitelj strokovnih modulov, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Novo mesto

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki