Leta 2014 so na rojstni hiši v Predgradu položili spominsko ploščo leta 1878 rojenemu Jožefu Šmalclju, ki je vse do svoje smrti leta 1960 budno spremljal kroniko svoje ljubljene Poljanske doline.
Bil je vsestransko nadarjen umetnik, režiser, dirigent, kapelnik, gasilec, pevovodja, skladatelj, pesnik, pisatelj in učitelj glasbenih veščin. Ob odprtju spominske plošče so na ogled postavili kopije originalov njegovih enaindvajsetih pesmi – tako notnih zapisov kot besedil v rokopisu.
Njegov vnuk Alojzij, ki z družino še danes živi v tej hiši, občasno najde kakšen kos papirja, na katerem so note ali pesmi, ki jih je dedek pisal med obema vojnama. Tudi Grajski pevci, katerih član je Alojzij že več let, prepevajo dve dedkovi pesmi – Poljansko dolino in Gasilsko himno.
V spomin na plemenitega rojaka so v domačem kraju pripravili že enajste Šmalcljeve dneve z nastopom pevskega zbora Kulturno-športnega društva Predgrad in društev upokojencev iz Kočevja. Kot vsako leto doslej so se z glasbenimi in recitatorskimi točkami predstavili tudi najmlajši – člani Šmalcljevih potomcev.
»To je tradicija, na katero smo zagotovo ponosni,« je dejala Jožica Matkovič, predsednica Kulturno-športnega društva Predgrad, ki ga do konca leta čaka še nekaj nastopov: pevski večer Jesen na podeželju, na katerem se bodo predstavili zbori iz Kočevja in Bele krajine, gostovanje na Primorskem ter za zaključek tradicionalni koncert na Anževo ob koncu leta.
Globoki poklon Juretu
Veliko število zbranih se je globoko poklonilo vsestranskemu Juretu Kuretu – rokodelcu in igralcu namiznega tenisa iz Radencev, športniku po duši in srcu. Kljub Parkinsonovi bolezni sodi v sam vrh svetovnega namiznega tenisa med osebami, ki se soočajo s to boleznijo.
Na svetovni jakostni lestvici je med 243 tekmovalci s 1427 točkami trenutno na devetem mestu. Je tudi deveti nosilec šestega svetovnega prvenstva, ki je letos potekalo v Lignanu v Italiji. Tam, še posebej po ponovitvi lanskega uspeha – saj je tudi letos zmagal na mednarodnem turnirju v Dugi Resi pri Karlovcu, v rojstnem kraju svetovne legende Antona »Tove« Stipančića – pričakuje kolajno, enako tudi na državnem prvenstvu v Novem mestu.
Ob tej priložnosti so prikazali dvajsetminutni dokumentarni film o Juretovih dveh ljubeznih – rokodelstvu in namiznem tenisu.
»Počaščen sem, da je bil dan delno posvečen tudi meni,« je po projekciji filma povedal Jure. »Zelo sem zadovoljen s tem, kar je bilo posneto in prikazano. Nastal je lep filmček, ki spominja na moje športne dosežke in hkrati prikazuje mojo bolezen.«
Kot je razložil, se je ideja za film porodila povsem spontano. »Avtor filma, moj sosed Martin Šterk iz Sodevcev, je prišel do mene po naključju in me vprašal, ali bi lahko posnel mojo zgodbo. Seveda sem privolil. In tako je nastal posnetek, ki mi veliko pomeni,« je dejal.
Jure s krajem, kjer je bil film premierno prikazan, ni povezan le kot športnik, temveč tudi družinsko. »Moja žena prihaja iz te hiše, zato sem še posebej vesel in ponosen, da sem se lahko predstavil domači javnosti,« je dodal.
Na vprašanje o njegovih rokodelskih in športnih dejavnostih danes se je nasmehnil in dejal:
»Rokodelstvo? Počasi – kolikor zmorem. Šport pa – kolikor še gre. Vse po svojih močeh in seveda po načrtih. In vedno pridem do cilja. Kaj bi si lahko še želel več?«
Film o Juretu Kuretu je ganljiv poklon človeku, ki se ne preda bolezni, temveč z voljo, delom in nasmehom na obrazu dokazuje, da se da – tudi takrat, ko je najtežje.
»Moj veliki vzornik je bil alpinist Tomaž Humar. Na osnovni šoli v Radencih mi je nekoč dejal: ‘V življenju si vedno prizadevaj za nekaj več.’ In mu sledim,« je povedal Jure in se zahvalil vsem, ki so ga skozi življenje spodbujali. Med njimi je zagotovo tudi upokojeni učitelj na OŠ Stari trg in neutrudni šahovski entuziast Vincenc Kobe.
(mgć)
