V Vrtcu Kočevje že drugo leto zapored med prednostne naloge uvrščajo vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, pri čemer letos poseben poudarek namenjajo prehrani. Kot poudarja ravnateljica Irena Robič, se zavedajo, da je prehrana v predšolskem obdobju ključna za optimalen duševni in telesni razvoj otrok, saj ti v vrtcu preživijo velik del dneva. »Zato je spremljanje prehrane, jedilnikov, količine hrane in ješčnosti otrok eden izmed pomembnejših vidikov našega dela,« pojasnjuje Robič.
Ob upoštevanju strokovnih smernic v vrtcu posebno pozornost namenjajo tudi participaciji otrok. »Gre za to, da imajo otroci možnost izraziti svoje mnenje, občutke, želje in potrebe – in predvsem, da jih odrasli pri tem slišijo, upoštevajo in spodbujajo k sodelovanju,« poudarja ravnateljica. Tokrat so k temu pristopili še posebej aktivno v enoti Mojca, kjer so tudi najmlajši otroci obiskali kuhinjo in spremljali pripravo zajtrka. Nekateri so se odpravili celo v enoto Čebelica, kjer imajo posebej prirejeno kuhinjo za otroke, in tam sami pripravili okusno enolončnico.
Najstarejši otroci pa so projekt začeli kar pri samem jedilniku. Povabili so organizatorko prehrane Marušo in skupaj z njo sestavili jedilnik. »Želje otrok so bile res zanimive in ustvarjalne,« pravi Robič. Sledila je priprava recepta in izvedba – kosilo so tisti dan v celoti pripravili po otroškem izboru. Ker so si sami izbrali tudi solato, so jo pojedli z večjim veseljem kot običajno. »Občutek izbire daje otroku moč in hkrati odgovornost, vključenost v pripravo jedilnikov pa poveča motivacijo,« še dodaja ravnateljica. Tako solata ni bila več le nekaj zelenega na krožniku, temveč njihova odločitev.
V Vrtcu Kočevje ugotavljajo, da otroci, če imajo možnost hrane raziskovati in okušati po svoje, brez pritiska, pogosto odkrijejo, da jim je marsikaj všeč – tudi tisto, kar bi sicer zavrnili. Učenje skozi igro in sodelovanje v skupini spodbujata tudi manj ješče ali bolj izbirčne otroke.
»Skratka: če so in ko so otroci vključeni v proces – od izbire jedilnika do priprave – postane hrana zanje nekaj zanimivega, znanega in predvsem sprejemljivega,« zaključuje Irena Robič.
