fbpx
E-UTRIP
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. februar
Aktualno Dobro je vedeti Kultura Novice Zanimivosti & Zabava

Kultura – Kulturno – Kulturni praznik – Kulturna dediščina

Pred nami je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Praznujemo ga 8. februarja, in sicer na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je svoje prvo znanje nabiral v ribniški šoli.
Je pa tudi res, da si tak praznik ne le zaradi pravopisnih pravil zasluži veliko začetnico. Je praznik kulture, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture.

KULTURA

Besedo kultura smo prevzeli iz latinščine (cultura, izpeljane iz besede colere, ki pomeni »gojiti«). Danes beseda kultura pomeni zbirko dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega ustvarjanja.

KULTUREN

Teže je pojasniti besedo kulturen, čeprav se zdi, da prav vsak človek vé, kdo je kulturen. Tako kot kultura ima tudi ta beseda več pomenov. Morda najbliže je razlaga, da je kulturen tisti, ki se obvladuje, upošteva splošno veljavna načela, pravila vedenja in ravnanja.

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Slovenski kulturni praznik ima dolgo zgodovino. Prva vseslovenska proslava ob obletnici Prešernove smrti sega v daljno leto 1941. To je bil v času II. svetovne vojne praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. Kot praznik slovenske kulture se je 8. februar praznoval od leta 1945 naprej. Po osamosvojitvi pa je praznik dobil svoje mesto in ga praznujemo kot državni praznik in je dela prost dan. Kulturni praznik je tudi praznik naše domoljubne zavesti.

KULTURNA DEDIŠČINA

Kulturna dediščina so sledi o ljudeh, njihovi kulturi in zgodovini, ki imajo izjemno vrednost za posamezen narod. Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih opredeljujemo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, prepričanj, znanj in tradicij.

Zgodovina je zapis spomina, zapis na papir. Zgodovina nekega mesta in njegovega obrobja
pa je mikro zgodovina, saj so v ospredju posamezni ljudje, vsakodnevni utrip mesta, kraja,
vsakdanje življenje … Ob preučevanju zgodovine se srečamo tudi z ljudmi, ki so prinesli
spremembe v mestni vsakdan in so se tako ali drugače zapisali v zgodovino mesta, mnogi tudi širše.

V letošnjem letu se tako lahko spominjamo številnih znanih in manj znanih rojakov iz naše ribniške doline, čigar okrogle obletnice rojstva ali smrti minevajo v letu, ki je pred nami.

Naj jih naštejem: Jakob Petelin – Gallus (1550-1591), skladatelj rojen v Ribnici, 430 let od njegove smrti, Franjo Lovšin (1863-1931), prosvetitelj, mladinski pesnik rojen v Ribnici, 90 let od njegove smrti, dr. Jožef Lesar (1858-1931), biblicist, duhovnik, zgodovinar rojen v Sušjah, 90 let od njegove smrti, dr. Fran Trdan (1883-1941), zgodovinar rojen v Sušjah, 80 let od njegove smrti, dr. Jakob Šilc (1886-1961), literarni kritik, rojen na Velikih Poljanah, 60 let od njegove smrti, Ana Skube (1836-1911), odlična ročna vezilja, učiteljica ročnih del, rojena v Ribnici, 110 let od njene smrti, dr. Karel Klun (1841-1896), politik, državnozborski poslanec, rojen v Prigorici, 180 let od njegove rojstva, Luka Knafelj (1621-1671), župnik, mecen, rojen v Ribnici, 400 let od njegovega rojstva ali 350 let od njegove smrti, Marina Češarek, 1701, zadnja slovenska čarovnica, rojena v Ribnici, 320 let od njene smrti, Peter Prijatelj (1844-1871), duhovnik, slikar, rojen v Ribnici, 150 let od njegove smrti.

Med njimi je zagotovo tudi še veliko neznanih posameznikov, mater, lovcev in kmetov, plemičev in duhovnikov, vojskovodij, politikov, umetnikov in znanstvenikov. Nekaterih se spominjamo, ker smo nanje ponosni, tudi zato, ker je njihovo življenje zanimivo, in ne nazadnje tudi zato, da z njimi opozorimo na izredno vrednost slovenstva. Ali nas znajo na to v zadostni meri opomniti pristojne lokalne ustanove, čigar delovanje financira občina Ribnica pa je že drugo vprašanje. Vsekakor možnosti in načinov kljub trenutnim razmeram je ogromno le odpreti je potrebno oči in biti inovativen, ustvarjalen, skratka biti korak pred drugimi.

Pa lep kulturni praznik in aktivno kulturno leto, ki je pred nami.

Podatke zbral in zapisal Peter Lesar

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki