V starih vaških oštarijah, ki so bile v Poljanski dolini nekoč skoraj na vsakem vogalu, so se domačini ob lepem vremenu radi zbrali pred vhodom – s kozarčkom brizganca, šilčkom žganja ali skodelico kave v roki. Ob pogovorih, smehu in obujanju spominov – tudi po nedeljskih mašah – je življenje teklo počasneje, ljudje pa so si znali vzeti čas drug za drugega.
Poljanska dolina je bila od nekdaj pomembna povezava med Kočevsko in Belo krajino. Skoznjo so potekale številne poti, polne potnikov, furmanov in prevoznikov, ki so tu našli počitek in okrepčilo.
Tako je tudi danes – skozi dolino še vedno vodi živahna prometna žila, le da je gostiln iz leta v leto vse manj.
Ena redkih, ki še ohranja duh preteklosti, je gostilna v Predgradu. Tam – kot pravijo obiskovalci – čas teče zelo počasi, navade pa ostajajo.
(mgć)
